Samec -čivava

13. avg 2008 10:45

riba-ribica je napisal/a:

Ali prav razumem? Torej je pasji mladič, katerega mama je nemška ovčarka in oče nemški ovčar mešanec, ker nima urejenih dokumentov. Ko mu lastniki uredijo dokumente pa ni več mešanec? Vedno sem mislila, da je mešanec pes s starši različnih pasem. riba-ribica

Lastnika metere in očeta pasjih potomcev morata pridobiti vzrejno dovoljenje in tako mladički dobijo rodovnik. In ja, mora tudi prijaviti leglo na KZ. macadamia

13. avg 2008 10:47

Jaz imam tudi psa, ki ima rodovnik, pasma pa ni priznana pri mednarodni kinološki zvezi in je, razen na Češkem in Slovaškem, mešanec. Tako to je. macadamia

13. avg 2008 10:49

Mamamia, kakšni psi pa so po naravi bullmastifi? V kraju kjer živim so trije predstavniki te pasme (ne vem, če so pasemski) in od daleč izgledajo kar malo zastrašujoče, od blizu pa so prav prijetnega izgleda macadamia

13. avg 2008 12:18

Res da ni vzrejnega dovoljenja težko dobiti,ampak so rodovniki dragi. Prijateljica vzreja višavske terrierje,yorkie in namerava še male nemške špice. Vsi stari so in bodo rodovniški, mladiči tudi ampak za mnoge so rodovniki predragi,to je sama povedala. In 3 legla so šla skozi,nerodovniška,preden so si lahko privoščili za svoje mladiče rodovnike. Bullmastifi vsi zgledajo zastašujoče,pa so pravi lupčki. Tudi staffordi,pa so po naravi cukrčki. Npr. bulterierja v eni izmed kiološko veterinarskih knjig priznavajo tudi kot psa,primernega za druženje z otroki. Eni pa tako štalo delajo,ko vidijo psa tipa bull. Tudi nemški ovčar je bil včasih med najnevarnejšimi pasmami,danes pa ga ima že skoraj pol sveta. Drugače so pa,kljub izgledu bullmastifi po naravi bolj mirni in ljubeznivi.Tudi moja prijateljica ima psičko,predstavnico te pasme, pa bi se crkljala pri vseh-tudi pri tujcih. Odvisno je od lastnika,ne pa od psa. Nekatere pasme lahko že mala napaka (nenamerna ali pa precej namerna) spravi v ubijalca (pittbuli, staffordi, bullterierji,..). Tudi čivave so katastrofalne,kar se karakterja tiče, in nikakor primerne za druženje z otroki,tiste najmlajše lahko tudi ubijejo. Pa vsak pravi kaki luškani kužki so. Ahja.. www.helpanimal.mojforum.si

13. avg 2008 12:41

Se zavedam, da me bo ob teh besedah spljuvalo približno pol foruma,..pa vendar,.. Ob vsem tem poudarjanju rodovnika in preverjanju zgodovine, da pes ja ne bo zbolel,.. Ob vseh prizadevanjih za pridobitev vzrejnega dovoljenja, ki ga pes ne dobi če npr. ne pade v standarde glede teže, višine, barve dlake, čeprav sta oba starša rodovniška in sta pridobila vzrejno dovoljenje, torej imajo vsi mladiči rodovnik,..in kljub temu, da je vse po predpisih, nikjer ne piše, da ne bo prišlo do mutacije in hitro bo ta kuža označen, da ni tipičen pripadnik svoje pasme,.. Vse lepo in prav, vendar resnično ne razumem zakaj se nekateri tako zelo razburjajo, če kdo omeni, da nima rodovniškega psa,..bog ne daj, da kdo samo omeni, da bo kupil "čistokrvnega" psa brez rodovnika,.. Če sklepam iz postov v katerih piše, da bi bilo potrebno vzrejo brez dokumentov omejiti, celo popolnoma preprečiti,..po tej logiki, če človek nima vsaj 1000€ za rodovniškega psa nima pravice do pasjega prijatelja? Ja, je bilo omenjeno, da je veliko psov v zavetiščih, vendar če bi zajezili nerodovniška legla,..bi bila slej ko prej zavetišča prazna, torej,..? In še glede deformacij in dednih bolezni,..kaj pa dedne bolezni pri ljudeh? Bi bilo potrebno ljudem, ki imajo prevelik ITM v družini z zakonom prepovedati otroke? Konec koncev je znano, da prevelika teža povzroča ogromno bolezni. Kaj pa ljudje s sladkorno boleznijo? Ljudje, ki imajo v družini raka? In še malo morje bolezni, ki imajo tveganje da se prenesejo na naslednje generacije? Nekdo je omenil, da ne moreš primerjati psa in človeka, vendar pa,..ali ne trpita oba isto če zbolita? Je kdo od teh, ki tako zelo skrbijo s katerim psom bodo sparili svojo psico, preveril zdravstveno zgodovino svojega partnerja? Ali za otroke ne velja previdnost, samo za pse. Konec koncev bodo za enega mladiča z rodovnikom dobili vsaj 1000€, otrok bo pa samo strošek? Tudi tu odpove zdrava kmečka logika, tako kot pri tem, da so psi brez rodovnika navadni mešanci, čeprav imata oba starša rodovnik, vendar nista pridobila vzrejnega dovoljenja, ker ima psica nepravilno razporejene zobe? Ne obsojam nikogar, ki mu veliko pomeni rodovniški pes, sigurno mu ne bom poskušala vcepiti svoje miselnosti, vendar pa ne razumem zakaj potem tudi vsi ljubitelji kinologije ne morejo pustiti pri miru ljudi, ki imajo glede tega svoje mnenje in jim je rodovnik zadnja briga na tem svetu. Zakaj je potrebno toliko razburjanja, zaradi punce, ki na forumu postavi vprašanje. Zakaj je potrebno žaliti ljudi, ki ne delijo z vami istega mnenja? Kajti tudi če mislite dobro, s takim odnosom sigurno ne boste nikogar prepričali, prej nasprotno. No pa lep dan :) Allyssa

13. avg 2008 12:56

macadamia, je nekaj če HelpAnimal napisal(a).

 

Bullmastiffi so, v nasportju s svojim videzom, ki je res strahospoštovanja vreden, izjemno mirni in priljudni psi, rekla bi, da celo leni. Tudi kakšnega posebnega šolanja, razen osnovnega, ne potrebujejo, da so čuvaji jim je že prirojeno. To pa je videti tako, da ko pri ograji opazijo neznanca, ene dva krat globoko zalajajo in potem samo mirno čakajo, da se pojavi lastnik. Nobenega skakanja po ograji, divjega laježa in podobno, samo neko opozorilo in konec. Se neznanci bolj videza ustrašijo kot česa drugega.

 

Psi so krotki, predvsem so izjemni ljubitelji otrok, obožujejo pa vse družinske člane (ki jih imajo seveda razvrščene po lastni hierarhiji). So izjemno cartljivi, ko te vidi, se kar na hrbet uleže in vse štiri od sebe, kot bi prosil "popraskaj me".  So psi, ki ne potrebujejo veliko gibanja, zaradi svoje teže so ena tistih pasem, s katerimi ni treba vsak dan teči ali psa voditi ob kolesu, da preteče nekaj KM. Potrebujejo kakšne pol ure do uro zmernega gibanja dnevno, morda nekaj minut tekanja za palico in podobno, več pa ne - vse to zaradi svoje teže, ki doseže tudi 65 do 70 kg.

 

So izjemno hvaležna pasma. Mirni, lenobni, a izjemno čuječi in pozorni. Zelo malo lajajo, kar je dobrodošlo, če je pes v gosto naseljenem kraju, saj zna pasji lajež kakšnega soseda precej motiti. Z veliko, kar dvojno ali trojno mero ti vračajo pozornost, naklonjenost in ljubezen, ki mi jo dajejo družinski člani. Zvesti psi so, z otroki pa so nezmerno veliki prijatelji.

Na eni zmed razstav se je našemu psu približal oče, ki je na razstavo pripeljal svojo slepo hči in vprašal, ali deklica lahko poboža psa. Naš pes kot da je slutil, da deklica potebuje njegovo sodelovanje - namestil se ji je in se ji popolnoma prepustil, božajoč ga je pretipala od glave no pete, kot rečemo, tudi glavo, pes pa je samo mirno čakal in se ji na koncu "predal" tako, da se je ulegel na hrbet, vse štiri dal od sebe, da ga je deklica še malo požgečkala.

 

Še eno prednost imajo ti psi. So izredno dominantni v odnosu do drugih psov. Ne lajajo nanje, če se kak pes izza ograje zaganja proti njemu, samo dvigne glavo in gre mimo, kot da nič ni. Če pa že pride do obračuna, je za drugega psa bolje, da jo čim prej pobere stran oziroma da ga lastnik spravi na varno.

Naš je bil vedno na povodcu, ob sečanjih z večjimi psi, ki jih lastniki niso imeli na povodcu, je bilo videti tako, da se je naš ustopil, opazoval psa, ki se je motal okoli njega, in potem naenkrat dvignil rep, kot bi imel strelovod. Vsi psi (rotvajlerji, pittbuli, tudi en doberman) so se najpozneje takrat umaknili, le enrkat, ko ga je en spuščen rotvajler napadel od zadaj, je bil napadalec v manj kot sekundi na hrbtu in nadaljnji obračun smo preprečili tako, da smo našega psa uspeli zvleči proč (smo ga še vedno imeli na povodcu, pa tudi ukaz je ubogal).

 

Tako da so ti dejansko krotki, umirjeni in lenobni psi po potrebi hitri kot puščice in reagirajo kot blisk.

 

Sicer se pa zelo strinjam z zadnjim pisanjem helpAnimal. Najbolj nevarna bitja so lastniki, ne psi, problem je pa v tem, da si nevarni tipi tudi omislijo pasme z določenimi značilnostmi, z izpostavljanjem katerih v negativnem smislu potem zdravijo svoje komplekse. Tu bi morali narediti red.

 

Sem se razpisala, ampak kaj morem, ko pa mi misli nenehno uhajajo tako k nekdanjemu bulimastifiju kot k temu, ki nas že čaka pri svoji pasji mami.

 

Mamamia

 

mamamia

13. avg 2008 14:28

Allyssa je napisal/a:

Vse lepo in prav, vendar resnično ne razumem zakaj se nekateri tako zelo razburjajo, če kdo omeni, da nima rodovniškega psa,..bog ne daj, da kdo samo omeni, da bo kupil "čistokrvnega" psa brez rodovnika,.. Allyssa

Ne gre se za to. Govora je bilo le o tem, da so čistokrvni psi brez rodovnika v bistvu mešanci. Pa brez zamere. Waa, mamamia, si si pa res vzela čas :) Hvala za tako podroben opis (tudi tebi HelpAnimal). Koliko časa pa ste zdaj brez psa? macadamia

13. avg 2008 16:43

Allyssa je napisal/a:

Vse lepo in prav, vendar resnično ne razumem zakaj se nekateri tako zelo razburjajo, če kdo omeni, da nima rodovniškega psa,..bog ne daj, da kdo samo omeni, da bo kupil "čistokrvnega" psa brez rodovnika,..Če sklepam iz postov v katerih piše, da bi bilo potrebno vzrejo brez dokumentov omejiti, celo popolnoma preprečiti,..po tej logiki, če človek nima vsaj 1000€ za rodovniškega psa nima pravice do pasjega prijatelja? Ja, je bilo omenjeno, da je veliko psov v zavetiščih, vendar če bi zajezili nerodovniška legla,..bi bila slej ko prej zavetišča prazna, torej,..?Allyssa

 

Ah, saj lahko parlamentiramo še tu, tako kot na drugih forumih, o tej temi. Pa bomo vsi skupaj bolj papeški od papeža, ker ima vsak svoj prav.

V osnovi pa je problem teh "rodovniških brez rodovnika" bolj v tem, da obstaja NEŠTETO "poslovnežev" (da ne rečem pasjih šteparjev), ki imajo svoje pse v slabih razmerah, jih izkoriščajo in razplojujejo večkrat letno, slabo skrbijo za njihovo zdravje. Vse v imenu lahkega profita. Ko ena psica škripne, pa drugo aktivirajo.

In ti isti "poslovneži" potem mladiče, ki so seveda dvomljivega porekla in predvsem vprašljivega zdravja, prodajajo, v primerjavi z resnimi rejci, za "male pare". Kar seveda pritegne ogromno ljudi. In s tem, ko ti kupijo cucka od takih "poslovnežev", dobesedno podpirajo maltretiranje na stotine živali, ki jih ti "poslovneži" izkoriščajo za svoj posel.

Zato ima to pametovanje, da ne obstajajo rodovniški brez rodovnika, svoj smisel in namen. In sicer v tem, da bi ljudi poučili in razsvetlili. Namreč: Če hočeš imeti pasemskega psa (pa naj bo pasma priznana po FCI, samo po ameriških ali kakih drugih nacionalnih standardih), potem ga kupi od resnega rejca. In ga temu primerno plačaj.

Če ti je pa vseeno za rodovnike, pa zavij v zavetišče, povej, kakšno velikost in karakter psa iščeš, in pokazali ti bodo tiste, ki ustrezajo tvojemu karakterju. Psa se pa ja ne nabavlja po merilu zunanjega izgleda.

Tisti pa, ki bi vzrejali, pa nimajo denarja za plačat rodovnik.... no vem no, če hočeš bicikel, potem boš moral poganjat, pravim jaz. Če se hočeš iti rejca in služiti, potem investiraj v tisto, kar resna reja prinese s sabo.

Nekateri svojo željo po množenju svojih psov utemeljujejo s tem, da hočejo svoji psici vsaj enkrat omogočiti radost materinstva, vsaj tako slišim večkrat. Nobeni psici ne naredimo neke radosti, če jo parimo. Njim je malo mar za "otroke", glavno jim je, da imajo poštenega lastnika, dobro hrano in mirno življenje. V naravi se razplojujejo zaradi nagona, ne zato, ker bi srečale "psa svojega življenja", s katerim želijo ustvariti skupno družino in živeti srečno do konca svojih dni...

Tako da ja, rodovniki in pasme gor al dol. Bistvo je v odgovornem lastništvu. Ki pa ga pri nas ni veliko, glede na to, da so zavetišča polna mačk in psov, da cela država kar brsti od mladičev, kakšen konec stegnejo nekateri med njimi, mi pa verjetno ni treba razlagat.

In brez skrbi, tudi če reguliramo pasji (in po možnosti še mačji) razplod, to ne bo pomenilo nič dramatičnega ne za živalsko vrsto ne za nič drugega. Dokaz: na Finskem imajo bojda to ravno tako regulirano - nič parjenja kar tako, berz rodovnika ali kaj podobnega. Pa so psi še veliko bolj razširjeni kot pri nas. Le pasjega trpljenja v nemogočih razmerah ni.

tjas

13. avg 2008 17:44

mišika je napisal/a:

Kupila sem ga od družine, ki se jim enostavno ni dalo urejat papirje.

Pa verjetno so dodali nekaj v stilu, da je rodovnik predrag in itak tak papir ni pomemben, saj imaš psa zaradi sebe in ne za razstave. To je samo prikrivanje resnice oz. cenena, da ne rečem kaj hujšega, marketinška poteza. Če lastnik reče kaj takega, največkrat svojo ubogo psičko pari ob vsaki gonitvi, kar je prepovedano, oz./in to počne brez vzrejnega dovoljenja. Takim lastnikom dol visi za zdravje in kakovost mladičkov. Tvoj je k sreči zdrav. Kaj pa naslednji? Jaz teh šarlatanov, ki nategujejo naivneže na račun psa, ne bi podpirala. Nihče jih ne bi smel. Žal pa je precej oglasov, kjer ljudje iščejo "pasemske pse brez rodovnika". In takrat si te voluharji manejo roke.

13. avg 2008 19:01

Je res tako lahko pridobiti vzrejno dovoljenje? naša psička in z njo jaz sva se morali kar "namatrati" da ga je dobila. nitta