Slovenska narečja

5. mar 2008 6:25

Nam je učitelj slovenščine pripovedoval, da če hodiš eno uro in pol peš, že naletiš na drugo narečje. To je res bogatost našega jezika. Ne vem, če je tudi pri drugih narodih tako. Sweetie

5. mar 2008 8:33

Frinči, mene je enkrat v MB - sicer sva bili ravno z darling mamamio zmenjeni na kofetu, ko sem bila v MB - človek, po tem, ko sem ga vprašala, kje ta-in-ta ulica v MB in ko človek ni vedel, kje ta ulica je, vprašal, če nisem iz Slovenije, ker da ne govorim slovensko (pa se mi zdi, da je moja slovenščina dokaj okretna)! In a naj jaz zdaj iz tega izvajam ne vem kaj? Da se Mariborčani ne znajo imen ulic in da ne znajo jezikov? A naj to razumem kot napad name? Jaz ga nisem, meni se je zdelo špasno. Tudi, če bi me prodajalka vprašala, od kod da sem in če nisem iz tega mesta - in to se mi je ogromnokrat zgodilo - sicer ne v Slo, ampak v drugih državah - tega ne bi razumela kot napad nase. Prej presežek/dobrodošlico nekoga, ki se trudi speljati neko konverzacijo. Glede kompleksov - tudi večvrednostni kompleksi niso (vsaj jaz tako vidim stvari) kakšen poseben blagor... Vendelina jr.

5. mar 2008 12:46

Vendy, ti je pa nabilo adrenalina. Seveda bi ti jaz one moje sorodnike, nekaj je že mrtvih, z veseljem odstopila, da bi lahko razumela, kaka pokora so lahko ljudje, ki spadajo v črno kroniko in ne v družniski album. In če doživljaš njihovo žlahtno govorico že od malega kot spremljavalca nečesa silno neprijetnega, potem je najbrž razumljivo, da tudi kasneje ostane kaka averzija.

Sama mislim, da ni neprijetnih narečij, so samo bolj ali manj razumljiva.So tudi ljudje, ki različno razumejo in ki so različno neprijetni. Najbolj nas plaši tisto, česar ne razumemo in tisto, kar nam vsiljujejo.

Večja kot je izobrazba ljudi, saj najbrž v šolah zahtevajo pa le kako zborno izreko ( mama moje prijateljice, ki je učila nižje razrede je pred leti govorila izrazito v koroškem narečju, sama pa je Prekmurka, tako da temu niti ne verjamem zelo), bolj se umika narečje v domove.

Pojav tistega načina govorjenja, ki izvira iz prevzemaja neslovenskega načina govora, pa ne znem umestiti niti med sleng niti med narečja. Tisti  " l " namreč izrečejo na drugačen način, s konico jezika na gornjih zobeh in ne na nebu, zato zveni popolnoma drugačno. Mladostniki si pač hočejo biti podobni, isti način govorjenja pa jih najbrž združuje. Če je to cena za nacionalno pregrete strasti v našem mestu, pa naj bo.

 

F r i n a

5. mar 2008 12:50

Točno vem kakšen "L" ima v mislih Frina, tudi meni para živce. Pa mogoče je še "Š" izrečen na tak, čuden način. Issi

5. mar 2008 13:20

Uf, men so pa narečja zlo všeč. Najraje pa pogledam kak skeč, film v narečju. Al pa še boljš kako "domačo" amatersko gledališko igro. Je pa res zanimivo, da ljudje na drugačne načine sprejemamo narečja. Naprimer sem imela sošolko iz MS, ki se je na vse pretege trudila govoriti pravilno slovenščino. Bolj smo ji dopovedovali, da jo težje razumemo in da naj govori "po svoje" bolj je postajala nerazumljiva. Drug ekstrem pa je moja ljuba svakinja-primorka. Uf se je spomnim, ko je prišla prvič k nam, pa jaz rečem: na tu maš šeflo pa si juho nabaši. Kak je pogledal, še danes jo vidim. Pojma ni mela kaj je "šefla", pa sem jo čist razumela. Do dne, ko smo si skupaj cela familija ogledali že stotič film Moj ata socialistični kulak (nekak tak je menda naslov). Mi se smejimo kot nori, ona pa gleda, kot tele nova vrata (bi jaz rekla), pa ji ni blo nič jasno. Nič slabega, ampak tud jaz prihajam iz drugačnega okolja, kot so moje sošolke v MB al pa Lj, pa nikoli nisem imela problemov z razumevanjem. Različni smo si. Aja glede izjave, da ljubljanskega narečja ni, se pa ne morm strinjat. Razlog, če tega narečja ne bi blo, kako pa lahko potem za vraga takoj ugotovimo, ja ta pa je iz Lj. Isto kot ne morš pristnega korošca (prišva, šva, dava) al pa mariborčana (toti,...) sfalit, je pri ljubljančanih isto, zato za moje pojme; ljubljansko narečje še kako obstaja. »The scary part about human stupidity is not how dumb an average person is, but the fact that, by definition, half the population is even dumber than that!«

5. mar 2008 15:41

Sem malo forsirala svoj družboslovni lingo, ni bilo namenoma, je pač močnejše od mene.... Da ne bo nesporazuma - narečje - to je nekaj, kar sociolingvistika in lingvistična antropologija (je bil trening pri Vesni Godina učinkovit, ni kaj) definirata kot obliko govora pred-moderne skupnosti. Oziroma družboslovci ločimo med narečjem in govorom okolice, medtem ko jezikoslovci te razlike malo ne vidijo. Da ne davim dalje, pred-moderna skupnost - to je nekaj, kar je obstajalo v naših krajih tam nekje do 18., 19. stoletja, skratka, preden je v naše kraje prišel kapitalizem kot prevladujoči način za ustvarjanje nove vrednosti... V besedah se to vidi takole: dokler je imala skoraj vsaka vas svojo besedo za lestev, skledo, voz (pol Slovenije itak ne ve, kaj je "koreta"), skratka, dokler so dokaj obče predmete po svoje imenovali (ker niso imeli stika s sosednjo dolino in niso vedeli, kako se mizi reče v sosednjem kraju), takrat so obstajala narečja. S širitvijo trgovine, transporta, ekonomije itd pa so se v govor vnašale splošne oznake za splošno znane predmete in to pomeni, da so se narečja umikala govorom okolice. Ko pa v govor vneseš besede kot so stroj, kapital, mašina, plača, televizor, daljinec...skratka neke pojme, ki so v kraj prišla od drugod in označujejo ene drugačne družbene in ekonomske odnose in ko so splošne besede zamenjale specifične oznake za ne vem kaj (lesena prikolica je zamenjala "koreto"), takrat v bistvu govorimo o "govoru okolice". Tako narečje in govor okolice imata skupno naglaševanje in podobno sintakso, je pa slovar govora okolice mnogo širši od slovar narečja (ker se je kasneje razvil in je pobiral iz širšega kroga besed). Skratka, ally82, ti si verjetno mislila na govor okolice iz osrednje Slovenije - oli ti lublanščine. Ljubljanščina z dvema j - to vendar ne obstaja... Vendelina jr.

5. mar 2008 16:26

Issi je napisal/a:

Točno vem kakšen "L" ima v mislih Frina, tudi meni para živce. Pa mogoče je še "Š" izrečen na tak, čuden način. Issi

Ja, tudi izgovorjava "Š" in zveze "lj" je drugačna. Jezik postavijo drugače. Najprej sem pomislila, da gre za govorno motnjo, potem pa sem ugotovila, da tako govori mlajša populacija, niso starejši kot 30 let. In ker gre za otroke iz slovensko govorečih družin, mislim, da je to del scene. Ta nov jezik ima tudi socilano dimenzijo, tako ne govorijo npr. gimnazijci, ki naj bi uporabljali pravilno slovenščino.  Nekateri starši pa si menda pulijo lase, ker froci govorijo "bosansko sloveštino " v nacionalno že tako pregretem mestu.

F r i n a

5. mar 2008 18:04

ally82, v katerem narečju je pa ta tvoj zadnji stavek,tega pa ne poznam.pa lep pozdrav. VINKO

5. mar 2008 21:44

WRAN51 tud tega naša ljuba slovenščina ne pozna. »The scary part about human stupidity is not how dumb an average person is, but the fact that, by definition, half the population is even dumber than that!«

6. nov 2009 16:12

Ali veste kaj pomeni naslednji stavek in od kod izvira? En čink poče, če čajš činko čunko čohat.