Vozite avto?

15. jan 2008 16:42

Sem voznica. H mehaniku sem ga že peljala, na tehnični pregled tudi. Za nakup novih gum poskrbi mož, ker na gume, katere naj bi bile dobre se ne razumem, . Ponavadi se zgodi, da jaz peljem njegov avto on pa mojega. Tankam sama, vodo ponavadi tudi sama natočim. Majda

15. jan 2008 16:46

Voznica sem 17 let in ves čas vse v zvezi z avtom opravljam sama. Na tehničnih pregledih so bili vedno zelo prijazni z mano, mogoče včasih celo malo pokroviteljski, ampak nimam prav nobene slabe izkušnje. Na zavarovalnici so izjemno prijazni, ko vsako leto plačujem polico. Enkrat v vsem tem času sem uveljavljala škodo in pri cenilcu sem imela občutek, da me ima za rahlo bebavo. Pri avtomehanikih imam izkušnje od najboljših možnih do najbolj katastrofalnih. Dobrih je zanesljivo veliko več kot slabih, ampak kaj, ko se ti slabe vedno veliko globlje vtisnejo v spomin.... Večkrat se mi na servisu zgodi, da me v čakalni vrsti kar preskočijo ("oh, ja, no, sem mislil, da samo koga čakate....."), ali pa da te preprosto ne vzamejo resno. Ko sem recimo mehaniku ene velikih ljubljanskih avtohiš razložila, da mi med vožnjo motor sam od sebe ugaša, je rekel "ah, dajte no... pa ste poskusili prej prestaviti v nižjo prestavo?" , pa še: "veste, pri avtih, kot je vaš, se to samo od sebe ne dogaja". Teden dni po njihovem "popravilu" - menjavi akumulatorja in svečk (sic!) mi je 1500 km daleč od doma avto dokončno crknil in lokalni mojstri so mi ga povsem korektno popravili. Ko sem se šla pritožit, jim pokazala račun za popravilo in povsem prežrte kable, ki so bili v kratkem stiku in bi jih oni opazili že, če bi sploh odprli pravi pokrov v motorju, so povsem mirno rekli "gospa, veste, ampak to pa že ne bo držalo". Pretežno slabe izkušnje imam pa s prodajalci avtomobilov. Ti v splošnem niso pripravljeni verjeti, da ženska, ki sama prikoraka v njihov salon, tudi namerava kupiti avto, in ti to tudi jasno pokažejo. Da ne govorimo o tem, kako so šokirani, če vpraša za kakšno pojasnilo ali celo poskusno vožnjo. Potem pač brusim podplate, dokler nekje ne najdem nekoga, ki se mu zdi vredno pogovarjati z mano. Lep pozdrav Sonja

15. jan 2008 16:55

Jaz pa tako kot galja. Poleg svojega in sinovega sem dostikrat poskrbela tudi za moževega. Vem več o avtih kot on. Na servisih nimam problemov, mogoče zaradi svojega konkretnega nastopa. Se ne pustim "šetat" in omalovaževat. Če se mi zdi vredno, pa kakšen nasvet tudi upoštevam. Dolores

15. jan 2008 16:58

Sem voznica, naredim kar precej km, ker delam na terenu. Ravno danes sem peljala avto na redni servis. Včasih, ko smo se vozili še s "starimi jajci", sva kdaj pa kdaj z mozem tudi kakšno malenkost popravila tako, da mi je dajal navodila po telefonu. Bi skoraj lahko napisala knjigo o tem, kaj vse se mi je dogajalo. Tudi če greva kdaj kam skupaj, on le redko sede za volan. Se on bolje počuti zraven, jaz pa bolje za volanom, tako da mi to čisto odgovarja. Ima pa tudi svoj avto, ki pa ga takrat, ko mu zmanjka bencina, najraje zamenja za mojega. Seveda pa še vedno on zamenja kakšno zarnico, preveri vodo, olje. Seveda tudi vse ostale zadeve v zvezi z avtom urejam sama. Pri zadnjih dveh avtomobilih še takrat ni bil zraven, ko sva ju kupila (preprosto zato, ker jaz to lahko naredim spotoma, na terenu). Nena

15. jan 2008 17:14

sem voznica,avto je moj-no napisan je name-za popravila in vse drugo se pa ne menim,poskrbi mož...tako je zmenjeno in se nočem vtikovat. Joj k mehaniku tud ne grem,so mi mehaniki zelo všeč v tistih modrih oblekah-joj so sexi....enkrat mi je ena članica iz kul slo celo rekla,da če so mi res tako všeč me ne bo več spustila v hišo k njej saj jih ima v garaži kar nekaj..... kuharca37

15. jan 2008 17:14

Voznica sem 10 let, vse v zvezi z avtom pa opravim sama. Če pa ne utegnem, pa zrihta mama Oče in brat nimata interesa Drugače pa ga k mehaniku in na servise vozim sama, na tehničnem še nisem bila, ker še ni bilo potrebe. V času moje vozniške kariere sem imela dve nesreči, za kateri nisem bila kriva. Enkrat me je starejša voznica poskusila odpraviti, češ saj ni nič takega, kar ji je takrat sicer uspelo, čez pol leta pa mi je uspelo, da sem dobila vse povrnjeno iz njene zavarovalniške police. Naslednjič sem imela totalko, pa so mi pri mojem "mehaniku" vse uredili z zavarovalnico, tudi, ko sem se odločila, da jim razbitino prodam, sem se samo pripeljala po nov avto, vse ostalo so uredili sami. Tako da kaj konkretnega ni bilo nikoli za urejati razen rednih servisov in tankanja, pranja, dotakanja tekočine za steklo in preverjanja nivoja tekočin. To mi pa gre od rok.

15. jan 2008 17:17

Tudi jaz sem voznica... Imam srečo, da je moj brat avtomehanik in imam servise ponavadi kar doma :) Sicer pa ga sama vozim na tehničnega in vse ostalo - tudi po avtodele hodim sama v trgovino z deli, čeprav me pa tam res čudno gledajo, ko pridem in povem, kaj želim (seveda vse to po bratovih navodilih). Bo pa moj avto letos praznoval polnoletnost , zato sem na tehničnih pregledih zmeraj malo bolj prestrašena. Marna

15. jan 2008 17:19

Sem voznica 30 let in tudi nekaj takega imam svoj avto, ki ga redno vzdržujem. Letno z njim prevozim okoli 30.000 km. Imam svojega mehanika, ker ima mož avto druge znamke. Nikoli nisem imela nobenega problema z mojstri, še več, večina so bili zelo prijazni. Tudi za nakup vozila se odločim sama - moški del družine ima stalne pripombe, ker se moj okus zelooo razlikuje od njihovega. Meni je važno dobro počutje v avtu in na koncu barva vozila. Njim - vse kaj drugega. Srečno vožnjo, voznice. elba

15. jan 2008 17:33

jaz vozim in sem bila pri mehaniku ker je pač avtoček crknu, pa ne bi več šla...saj so prijazni, sam k nič ne veš o čem to on govori,... mala zelena

15. jan 2008 17:37

Vozim okoli 25 let, ko sem kot študentka imela svoj prvi avto sem vse opravila sama, vedno brez težav.

 

Zdaj avto peljem kvečjemu na tehničnega, če se možu ne ljubi ali sin nima časa, se pač sproti zmenimo, kdo bo naredil. K mehaniku ga  vozimo samo na pooblaščen servis in je vseeno, kdo od nas treh ga pripelje - oddamo ključe, povemo v čem je problem in potem pridemo po avto. Doslej je vse štimalo kot švicarska ura.

O zimskih gumah odloča sin, ker ga to veseli in se na to tudi spozna, na našem servisu povemo, kaj bomo imeli in pridemo ob naročeni uri, da nam jih menjajo. Skladiščimo jih kar pri njih, vse opravimo z nekaj besedami, saj smo stalne stranke.

 

Če bi bilo treba, bi marsikaj postorila sama (kot sem tudi že, a res izjemoma), ampak tale naš servis je taka popolna ponudba, da se še mojima moškimani treba s tem ukvarjat, kaj šele meni.

 

Za drug avto pri hiši, skoraj 20 let star passat, pa poskrbi sin oziroma njegovi prijatelji. Mati samo sedejo v avto, v katerega želijo, in se odpeljejo.

 

O nakupu avtomobila odločamo v dogovoru, na srečo se naše želje zelo skladajo, če se ne bi, bi pa jaz možu prepustila dokončno odločitev. VSaj za "prvi" avto pri hiši, svoje želje bi potem morda uveljavljala pri drugem. Ampak doslej ni bilo treba.  

Mamamia

mamamia