15. jan 2008 16:46
Voznica sem 17 let in ves čas vse v zvezi z avtom opravljam sama. Na tehničnih pregledih so bili vedno zelo prijazni z mano, mogoče včasih celo malo pokroviteljski, ampak nimam prav nobene slabe izkušnje. Na zavarovalnici so izjemno prijazni, ko vsako leto plačujem polico. Enkrat v vsem tem času sem uveljavljala škodo in pri cenilcu sem imela občutek, da me ima za rahlo bebavo. Pri avtomehanikih imam izkušnje od najboljših možnih do najbolj katastrofalnih. Dobrih je zanesljivo veliko več kot slabih, ampak kaj, ko se ti slabe vedno veliko globlje vtisnejo v spomin.... Večkrat se mi na servisu zgodi, da me v čakalni vrsti kar preskočijo ("oh, ja, no, sem mislil, da samo koga čakate....."), ali pa da te preprosto ne vzamejo resno. Ko sem recimo mehaniku ene velikih ljubljanskih avtohiš razložila, da mi med vožnjo motor sam od sebe ugaša, je rekel "ah, dajte no... pa ste poskusili prej prestaviti v nižjo prestavo?" , pa še: "veste, pri avtih, kot je vaš, se to samo od sebe ne dogaja". Teden dni po njihovem "popravilu" - menjavi akumulatorja in svečk (sic!) mi je 1500 km daleč od doma avto dokončno crknil in lokalni mojstri so mi ga povsem korektno popravili. Ko sem se šla pritožit, jim pokazala račun za popravilo in povsem prežrte kable, ki so bili v kratkem stiku in bi jih oni opazili že, če bi sploh odprli pravi pokrov v motorju, so povsem mirno rekli "gospa, veste, ampak to pa že ne bo držalo". Pretežno slabe izkušnje imam pa s prodajalci avtomobilov. Ti v splošnem niso pripravljeni verjeti, da ženska, ki sama prikoraka v njihov salon, tudi namerava kupiti avto, in ti to tudi jasno pokažejo. Da ne govorimo o tem, kako so šokirani, če vpraša za kakšno pojasnilo ali celo poskusno vožnjo. Potem pač brusim podplate, dokler nekje ne najdem nekoga, ki se mu zdi vredno pogovarjati z mano. Lep pozdrav Sonja