1. jan 2008 20:45
Hehe, Peugeot, sva z lubijem skup prebrala, kar si napisal (sem mu prej dala še svoj sestavek za prebrat, revežu, se je komaj pretolkel čez;), pa se je skoraj zadavil od smeha!:) Mislim, da se mu je prav dobro zdelo, da ga imaš za takega lepotca in da sem padla samo na njegovo lepoto:) (Sam se namreč ne vidi kot zelo lepega, čeprav je meni vedno bil zelo všeč, ja, od začetka - res, da vedno bolj, ampak luškan mi je bil že, ko sem ga prvič videla in še nikoli nisem bila z nikomer, ki mi ni bil in upam, da mi nikoli ne bo treba;)
Kakšen je drugim, me eno figo briga, kar se tiče tega, da bi to vplivalo na mojo odločitev ali privlačnost, ki jo čutim do njega, ker imamo pač različne okuse (meni so recimo strašno všeč natlačeni zobe, ki en čez drugega štrlijo v vse smeri (ne smejo bit pa gnili), pa seksi so mi skravžlani lasje, prijateljici je pa všeč, če ima dečko zobke narazen, da se vidi zareza in ravni lasje...), tudi isto pecivo ni vsem všeč. So pa peciva, ki so všeč več ljudem kot druga in za tista rečemo, da so še posebej dobra (čeprav kakemu friku, ki ne mara sladkarij mogoče sploh ne bo všeč, bo pecivo še vedno smatrano kot zelo dobro, ker bo všeč večini)... In če znaš tako pecivo spečt, si malo ponosen, ko ga vsi hvalijo. Isto je tu. Seveda sem ponosna na svojega lubija, na vse njegove dobre lastnosti, pa še na kakšno, ki bi jo večina označila za čudno, kdo pa celo za slabo... Ampak meni je všeč in seveda sem ponosna;) Če si ponosen, da maš lepe rože na vrtu, lepo vas prosim, kako ne boš ponosen, da maš luškanega fanta!;) A ni to malo več;)
Isto je z ljudmi, tisti, za katerega večina reče, da je luškan, je pač "uradno" luškan, čeprav v kaki drugi civilizaciji ne bi bil nič posebnega ali celo grd... Delat se, da tega ni, je trapasto, ker sam sebi lažeš... Pa še kako se naštimajo naredi svoje: ko je lubi delal v taki službi, kjer je pač moral nosit obleko, srajco in kravato, so se punce povsod lepile nanj in ga osvajale, meni je bilo prav smešno:) Meni je pa najbolj seksi v kavbojkah - še sreča, ker jih narajši nosi, poleg trenirke, seveda;) Njemu sem pa najbolj všeč v trenirki (če že moram v čem bit;) - kar gotovo ni običajno za fante;) Vsekakor ne moreš bit vsem všeč: ežoju bi bila absolutno presuha (glede na to, da z leti nima problemov;), kakemu modnemu kreatorju pa predebela. Pa kaj potem? Glavno, da sem všeč sebi in njemu:)
Zanimivo, mene nikoli niso privlačili šmekerji, meni enostavno nikoli niso bili luškani, niso meli smisla za humor, bebavo so se smejali in niso meli iskric v očeh... Dobri so bili edino zato, da si jih zafrkaval;) Vsi trije fantje, s katerimi sem bila, so mi še zdaj ok in mislim, da bi z vsemi lahko živela, samo z ljubim seveda najlažje in daleč najrajši. Sošolci, od oš do srednje šole (kjer sem bila v mat-fiz. razredu - beri: sami fantje, izbire kolikor češ;), so mi vedno bili všeč tisti, ki so mi še zdaj... Ne vem, očitno sem eno fazo preskočila;)
Ali pa v globoki zaslepljenosti z lepo postavo ne vidim, da je moj ljubi v resnici ena grozna oseba, da sploh nima tako rad najine punčke, da ni nežen, da mi v bistvu ni všeč njegov smisel za humor, da ni pogumen... Hja, samo kaj češ, ko pa tega ne verjamem;)
Veri