17. jan 2009 11:40
Zdravo! Jaz sem na Montignacu z občasnimi pavzami že nekako 5 let. Začela sem predvsem zaradi tega, da bi ohranjala konstantno težo, ki mi je nihala po cca 5kg gor in dol, sicer pa nimam večjih težav s težo. Vsaka "pavza" mi je pošteno dala misliti - v slabem mesecu sem enkrat nabasala 7kg, zdaj nazadnje pa 10kg
Pa niti nisem mnogo pretiravala, ker se mi je okus tako precej spremenil.
Zdaj mi v bistvu več ni toliko do kilaže, sem že prerasla tisto kot-Gisele-Bundchen ciljno težo, tako da mi je osnovno gonilo bolj zdrav način prehranjevanja kot tak. Pred časom mi je tudi zdravnica predlagala tak način prehranjevanja zaradi določenih težav, pa sem jo razveselila, ko sem povedala, da sem že par let pred njo! Ko enkrat stopiš "na drugo stran" in nabereš malo distance do vseh packarij, ki jih brez pomislekov mečemo vase, ni težko vztrajati z drugačno prehrano. Tako kot ste že omenile - sladke stvari so mi enostavno neužitne. Preveč je, enostavno ne morem spravit npr. bajadere ali sladkane kave po grlu, ker mi je vsa tista sladkoba naravnost bljak... Pa sicer zelo zelo rada pečem sladkarije (tudi bajadere
), jih pač ne degustiram. Je dovolj drugih kandidatov 
Enako je tudi z belim kruhom in navadnimi testenimami. Ko sem enkrat poskusila polnozrnat kruh in polnozrnate testenine, se mi bele zdijo kot stiropor brez okusa, tako zelo prazne. Res postaneš bolj dovzeten za različne okuse, pa tudi količina, ki jo poješ, je manjša. Polnozrnate stvari so namreč precej bolj nasitne. Tudi praznike se da komot preživeti z Montignacom, če je okolica kolikor toliko normalna in sprejema tvoje odločitve. Je pa res zoprno, ko ti kaka babica ne da mir - moja mi še zdaj naskrivaj sladka kavo, čeprav jo zmeraj pogruntam
Še največje težave imam po gostilnah, ko nikakor ne dojamejo, da kuhana zelenjava ni enako kot kuhan krompir in je sama zase super priloga. In da ni treba v vsako zadevo rinit moko. V trgovini etiket skoraj več ne berem, saj že vem, kje vse je dodan sladkor in tega pač ne kupujem. Je pa tega res OGROMNO! Tudi razne salame, kuhani pršuti ipd., vse ma dodano glukozo. Da te kap, res. Pa mi ni težko, niti nimam občutka, da se čemu odrekam, ker vem, da je tako dobro zame. Edino, kar res res pogrešam, je sladoled. Tega si pa včasih res privoščim.
Uf, sem se razpisala.... Sori
Stentor
Stentor
