10. mar 2011 12:48
Kje in kdaj kdo troši denar, ki ga je sam zaslužil, je njegova stvar.
Bojkot je namenjen temu, da ljudje premislijo, ali resnično potrebujejo pretirano zapravljanje (denarja, časa,...).
Če bi se vsi vsaj malo bolj racionalno obnašali, bi lahko drugače živeli.
Vsi pa vemo, da so oči lačne. In bolj kot jih paseš, bolj so lačne in nenasitne.
Ob neki drugi priliki sem že napisala vic (če mu lahko sploh še tako rečem), ki ga bom še enkrat:
Nek sprehajalec je šel mimo slaščičarne in je v izložbi zagledal prelepe kremšnite.
Takoj je pomislil: "Jooj, kako so lepe te kremšnite. Tako bi jih jedel..."
Vstopil je v slaščičarno in naročil: "Eno kremšnito bi... ali pa, dajte mi dve. Ne! Tri mi dajte. Eh, kar cel pladenj jih bom imel." Vsedel se je za mizo in začel jesti. Pojedel je eno, takoj za tem še drugo, pa tretjo. In ravno je začel jesti četrto, ko je zavzdihnil: "Pa kaj mi je bilo? Ne morem več!..." Žalosten je gledal pladenj s preostalimi kremšnitami, ko ga je naenkrat dvignil, si ga zalučal v obraz in rekel: "Tu imate! Najejte se, oči lačne!"
Ko človek zapravi denar za blišč, ki se mu sveti, mu ne ostane nič kaj drugega, kot praznina.
O sebi in svojem statusu ne govorim rada.
Pa vendarle; res je, da nimam v lasti trgovine (Vanja_v_ZDA) in moj namen ni bil bojkotiranje trgovcev zaradi njih samih (čeprav me njihove metode izračunavanj cen jezijo).
Moj namen je bil obuditi temo, ki je bila odprta že leta 2007 predvsem zato, da bi se ljudje vsaj en dan v letu spomnili, da jim morda sploh ni treba iti v trgovino (past oči in sprehajat nakupovalne vozičke), da bi jim bilo lepo.