22. nov 2007 12:51
Mi smo, hvala bogu, že daleč proč od časov, ko je bilo otrokom pomembno, da je kup velik..pa saj se je dalo, smo malenkosti zapakirali v velike škatle, pa je šlo.
Prijatelji bodo od mene tudi letos dobili kakšno lepo škatlo, polno piškotov, pa zraven kak čajček in cedilka za čaj, zraven malo suhega sadja, orehi v medu, steklenička naše domače travarice.
Za dvanajst domačih pa še ne vem. Oče bo vesel kakšne knjige na temo zgodovine, mama kakšnega darilca za razvajanje v dišeči kopeli in nego telesa, tašča podobno, otroci pa dobijo kaj uporabnega -sin ima novo sobo in še kaj potrebuje, hči je vesela kozmetike in perila, nečaka dobita nekaj za šport, ker se tega najbolj razveselita, mož tako ni komplikator in je vesel vsake reči, ki jo dobi (zato dobi letos škatlo cohib št. 5), svak in svakinja sta pa totalno nezahtevna in dobi svakinja knjigo o Plečniku (je arhitektka), svak pa nekaj v zvezi s pijačami ali za kuhinjo (od vseh daril, ki jih je dobil lani, se je najbolj razveselil mojega - predpasnika z majhnim medvedkom, kuharske kape in krp v enakem vzorcu).
Z naštetim sicer nismo kdo ve kako originalni, ampak pomembno je, da smo veseli. In tudi jaz si med letom zapisujem, ko kdo omeni, kaj si želi, pa mu to potem za rojstni dan ali ob novem letu kupim.
Sama pa nimam kake posebne želje, morda tudi zato, ker vem, da mi moji vedno kupijo nekaj takega, kar me razveseli. KAr pomeni, da me poslušajo, tako kot jaz njih.
Mamamia
mamamia