Darilo za krst

19. nov 2007 14:50

Krst je lep dogodek. Predlagam kipec angelčka, ki bo otroka čuval. Krasna izbira je v Zvonu v Ljubljani. Od barve, oblike in cene. Zraven pa kakšen lep obesek v zlatu: recimo nebesno znamenje otroka. To smo mi dobili v dar in bili smo res veseli. Angelčki so tako simpatični in mislim, da h krstu kar nekako pašejo. Milena

19. nov 2007 15:48

Dandanes moraš biti prav previden kaj in kako podariš. Zakja sem to napisala? Ravno v soboto zvečer sem imela priložnost videt kako si nekateri starši v knjigo moj novorojenček (oz.ne vem kaksen je njen tocen naslov), kamor starši zapisujejo vse pomembne dogodke povezane z otročkom striktno zapisujejo poleg tega, kdo je bil recimo na krstu, prvem rojstnem dnevu,... tudi to, kaj je kdo otroku poklonil. Meni se zdi to malce neokusno. Pa vam? Lotti

19. nov 2007 17:25

Jaz si tega kaj je kdo prinesel ne zapisujem. Ampak mogoče bi prav prišlo, da bi si. Sva dobila za poroko ogromno daril, ker sva imela veliko povabljenih. Seveda sva potem odpirala kot dva otroka in pomešala vse vizitke, seveda zdaj pojma nimava kaj nama je kdo prinesel. In potem pride kdo na obisk in vpraša kako ti je bilo všeč darilo in, če kaj prav pride, jaz pa pojma nimam kaj so nam kupili in potem se nekako ven vlečem. Seveda ne moreš rečt, da pojma nimaš o čem govorijo. jade

19. nov 2007 17:44

Meni osebno pa se boni in denar ne dopadejo, ker so čisto brezosebni. Trip trap stolček bi pa šla v trenutku zamenjat. Se mi ne zdi primeren, ker ne razumem, zakaj morajo že dojenčki na trdem lesu sedet... Se dobijo prav fini stolčki za hranjenje, ki so oblazinjeni in veliko jih je cenejših od teh trip trap. Midva sva za krst sicer dobila Chiccotovega, ki je res krasen. Dobila sva tudi nekaj oblačilc, ki vedno prav pridejo. Tavelikega medveda bi se pa strašno razveselila! So prav super! Aja, glede plenic pa s tudi js ne strinjam, ker jih hitro prerastejo in jih potem nimaš za kaj porabit. Brisače so mi tudi krasno darilo, ker jih res nihče ne prinese. Js osebno tudi ne bi bila vesela kakšnih plavalnih tečajev ipd., ... No, takšno je moje mnenje... LP;) a1

19. nov 2007 17:46

Aja, albumčke in knjigice za prvo leto pa se bolj dobi za rojstvo otroka kot pa za krst. LP;) a1

19. nov 2007 17:56

A1, je pa velika razlika med temi otroškimi stolčki za hranjenje in trip-trap stolčkom! Tiste stolčke ima otrok lahko le do - kaj vem - leta in pol, mogoče dveh let. Trip-trap pa tam nekje do 10 leta. Imajo pa tudi prav lepe pisane tekstilne blazinice za trip-trap stolčke. Sicer imajo pa taki majhni otroci prav lepo "tapecirano" rit, se ti ne zdi? Meni osebno so vsa taka darila bolj tako-tako. Ja, kot darila ob rojstvo ali ra 1., 2. rojstni dan. Ne pa za krst. Za krst so mi primerna darila, ki jih imamo za spomin. Zlatnina, pa je lahko kaj prav majhnega (obesek, verižica, zapestnica...) in pa morda zraven kakšno oblačilce. Vsekakor so mi primerni tudi kipci, ki jih je ena že omenila - razni angelčki, morda lep umetniški rožni venec. Če se pa bojite, da jim to ni pisano na kožo - ja saj so vendar dali otroka krstiti, ne? Krst otroku ne pomeni nič in v odrasli dobi mu bo prav vseeno kakšen stolček, brisačo, majčko je takrat dobil. Lepo pa je, če se lahko odrasel ob kakšnem obesku spomni, da ga je dobil za krst - in od koga. Je pa to seveda moje mnenje zato brez zamere. Issi

19. nov 2007 17:58

napisat kdo je kaj prinesel za darilo se mi ne zdi napačno ravno zaradi tega razloga kot ga je navedla jade. v vsej gneči in vnemi se lahko vizitke znajdejo na eni strani in darila na drugi potem pa vedi od koga je kaj. skrajna rešitev je da pogledaš dvd če imaš slučajno posneto. zanimivo je, da se želje in potrebe seveda razlikujejo. jaz zase vem da če bi zdaj imela otroka da ne rabim oblačil, ker imata sestri štiri otroke in seveda bi vse dale meni pa še onidve sta marsikaj dobili tako da je tega daleč dovolj. eni pa rabijo ravno to. saj ne rečem, veš da ima otrok dovolj stvari ampak vidiš ravno pravo oblačilce zanj pa mu ga pač kupiš. načrtno pa oblačil ne kupujem za take otroke ker vem da jih imajo. tudi za plenice ni prijetno če jih dobiš več pa jih potem sploh ne utegneš toliko porabiti. in če ravno v tistem času ni nikogar ki bi mu jih dal potem jih prelagaš sem in tja. boni se mi ne zdijo brezosebni, če se tisti ki obdaruje potrudi in da darilcu osebni pridih in morda sam okrasi voščilnico, aranžira ali doda košček sebe. marsikdaj pridejo prav, ko premišljuješ da je potrebno otroku kupiti to in to in računaš koliko to pride in potem se spomniš da imaš še bon od npr. baby centra in lahko le tega porabiš pa ti bo vseeno ostal denar v denarnici še za kaj drugega. nektarina

19. nov 2007 18:06

Lucka52 vprašaj kaj jim najbolj manjka,še nimajo pa zagotovo ne boš falilal :) Roncolino

19. nov 2007 18:45

Sem prebrala še tvoj naslednji post: če si želiš dat malo večje uporabno darilo, pa jima kupi naslednji avtostolček. Lupinico sigurno že imata, ker je pač obvezna za novorojenčke in ker je mali že 5 mesecev star. Naslednji stolček od 9 kg naprej ju pa še čaka in ni ravno majhen strošek - bosta gotovo hvaležna, pa verjetno ne bo nihče drug kupil. Se pa pozanimaj, kateri so dobri. Veri

19. nov 2007 18:48

To da se napiše kaj je kdo prinesel za darilo se mi zdi relativno, čeprav vidim, da se zdi večini to čist normalno. Primer gledala sem knjigo od enega fantka, kateremu je stric, ki mu je boter poklonil nekaj malega denarja, križec za spomin, prav tako pa svečo, prt in torto, kot se tza botra spodobi. Znesek denarja pa ni bil ravno visok, med drugim tudi zato, ker je dotični v gradnji in vem, da denarja nimajo ravno na pretek, čeprav ima svojega krščenca nadvse rad. Po drugi strani pa mu je drug stric poklonil štirikratno vsoto denarčka. Ko bo otroček malo zrasel, bo videl tiste številke, ki ne odsevajo ljubezni, samo kaj, ko le ta danes šteje zelo malo. Bodimo iskreni, da so danes materialne dobrine zelo pomembne. In otroku ne bi smelo biti čudno, da mu je boter poklonil samo toliko, nekdo druga pa veliko več. In če že starši želijo imeti to kje označeno, bi bilo lahko to kje drugje, ne pa v na nek način spominski knjigi, kar ta dnevnik tudi je. Upam, da bom nekoč mama in če bom teh podatkov na straneh tiste knjižice spominov zagotovo ne bo. Pa tudi vračala daril ne bom na osnovi tega ampak po svoji presoji in zmožnostih... Lotti