14. nov 2007 12:29
Tole je relevantna tema za vsako partnerstvo - kako bomo upravljali s financami. Pri tvoji razlagi, da naj bi po fantovem mnenju "vsak prispeval enako" - tu sta možni dve interpretaciji in sicer:
- v enekem deležu glede na prihodek
- nominalno enako.
Kaj je bilo v resnici mišljeno?
Ponavadi se stvari rešujejo tako: naredi se nabor vseh stroškov skupnosti (najemnina, voda, elektrika, telefon, kabelska, plin, kasneje so še stroški za otroke, pa vrtci in te stvari, pa krediti pridejo na vrsto), potem se naredi ocena stroškov gospodinjstva (hrana, čistila ipd) in se to sooči z mesečnimi prihodki in se dogovorita, kdo bo plačal kakršnekoli položnice in na kakšen način jih bo plačal (ker se je že zgodilo, da je en partner misli, da drugi nekaj plačuje, pa v resnici ni - ga ni čez trajnik). Potem se tudi dogovorita o principu, kako se bodo financirale investicije (kako bosta kupovala vozila, teve, pralni stroj ipd). Potem se tudi dogovorita, koliko kartic ima kdo in koliko lahko na teh karticah potroši. In seveda, dogovorita se, kako bosta modificirala dogovor, če se izkaže, da ni najbolj ustrezen. Te stvari se partnerja dogovorita, preden kupita prvo krpo za brisanje posode v skupnem gospodinjstvu.
"Skupne finance" - kaj za vraga je pa to? Lahko oblikujeta skupni račun, kamor oba nekaj prispevata (v skladu z dogovorom) in se iz tega plačujejo stroški. Skupne finance v smislu, da oba lahko dvigujeta z računa drugega - to je smiselno samo v zvezah, ki že dolgo časa funkcionirajo in je stopnja zaupanja visoka. V nasprotnem primeru to vedno vodi do sumničenj in prepirov - verjemi mi, sem v taki službi, da sem videla že veliko bridkih zgodb, ko sta se partnerja začela medsebojano krasti...
Če se o tem ne moreta dogovoriti, potem evidentno nista bodisi zrela bodisi primerna za skupno življenje. V tem razgovoru ni kake posebne romantike, je pa zrelost, ki zagotavlja, da se bodo preizkušnje reševale skupaj. Če zrelosti ni, potem je treba vsekakor še enkrat premisliti, v kakšni zvezi sploh kdo je.
Zdaj pa še nekaj - morda ti ne bo čisto všeč, ampak če vprašaš, moraš biti pripravljen tudi na odgovore, ki ti morda ne bodo všeč:
Stališče tvojega parnterja, da lahko s svojim denarjem počne, karkoli se mu zazdi na eni strani in tvoja pozicija, da konec koncev, mu ne moreš oporekati, saj je on ta denar zaslužil....tule je pa znak za alarm. Mlad moški, ki se odloča za skupno življenje v partnerstvu se mora nehati obnašati kot razvajen froc, ki ima samo pravice in se ga ne sme nič vprašati - zveza v bistvu pomeni, da sta medsebojno zvezana in to vključuje tudi dejstvo, da je treba "polagati račune" in kaj pojasniti. Tvoj partner se - sodeč po tem, kar si napisala - obnaša kot razvajeno dete. A hočeš v zvezi razvajeno dete brez odgovornosti ali moškega? Pa tudi tvoja pozicija v smislu, saj mu ne morem oponirati, pa res je, da bom imela višjo izobrazbo, ampak on bo pa vseeno več zaslužil - a si se ti prostovoljno postavila v zvezi za pol stopnice nižje v vseh pogledih ali pa so te tja postavili? V vsakem primeru, tvoja pozicija ni prava. V zvezo se gre na enakopravnih temeljih in enkrat vodi eden, enkrat drugi in potem je še nekaj možnosti za uspeh. V zvezi, kjer ti štartaš iz slabše štartne pozicije (pol stopnice nižje) ne boš nikoli prišla do enakopravne pozicije. Samo še nazadovala boš. Mislim, da moraš premisliti predvsem o tem. Še nekaj časa.
Pa srečno, ti želim uspešen študij in lepo življenje.
Vendelina jr.