19. okt 2007 15:04
Moj odnos do nasilja in jemanja pravice v svoje roke ima pametno razlago. To je moje osebno in strokovno stališče in težko ga bo kaj omajalo.
Pravkar se ukvarajam z nekim medosedskim nasiljem in kazneskim postopkom. V tem postopku sem priča, z ostalimi prebivalci pa smo dolgoletne močeče žrtve nasilja.
Poznam sodne postopke, zato verjamem, da vas je večina prepričana, da je pravica prepočasna, ali pa ima zavezane oči. Nekatere odločitve tožilca, po številnih malomarnosti preiskovalcev, zlasti poslicije, večini žrtev ne daje upanja za zadoščenje. Zato nekatera razmišljanja tudi razumem.
Vse raziskave so pokazale, da strožje kazni ne povzročijo upada kriminala.Edini razlogi so ekonomsko in socilano stanje. Za pedofile pa je na splošno znano, da je njihovo nagnjenje rezultat njihove osebnosti, da se pač pali na otroke, ali na nemočne žrtve. Sama kastracija zato ne bi prinesla dosti učinka, pa srčno upam, da to ne bo nikoli prišlo v zakonodajo.
Slovenije je razvita družba, v kateri ne sme biti prostora za "jemanje pravice v svoje roke". Danes se nekomu zdi primerno, da bi pedofila ubil, ker je otipaval po laseh njegovo vnukinjo, jutri bo dopuščeno, da sorodniki v prometni nesreči umrlega svojca, storilca ustrelijo kar sami. Ker pravično mu itak ne bodo sodili.
Že zdaj se dogaja, da lastnik zapre cesto, da sosed ne more na svoje dvorišče, ker ga užali, ga kar sam pretepe na dvorišču, dolžnika izterjevalci pretepejo, sovraštvo pa rase. Namesto do bi uporabili vzvode, ki jih ima civilizirana družba.
Pred nekaj leti sem bila sama deležna napada, ko me je ve nedljo zvečer daljna sorodnica zvabila iz hiše, kjer me je pričakal njen partner in me pričel pretepati. Imela sem vražjo srečo, da me med zabijanjem v steno ute ni huje poškodval. Ves čas sem samo ponavljala,da naj se odstani, ker ni zaželen. Vmes je posegla moja mama, ki mu je primazala krepko klofuto in je začuda odnehal. Ko so vsi trije napadalci odšli ( vsa ulica pa je bila publika in je visela na oknih, posredoval pa ni nihče), je prišla policija . In mamo opomnila, da bi jo zaradi klofute morali kaznovati. Nič o silobranu. Sama sem se ves čas obvladovala, kaj bom rekla, kaj storila, saj sem poznala posledice nespameti. Ni prič, o nesposobnosti kriminalistov in tožilstva pa vem res preveč. Ko me je dva dni kasneje omenjeni storilec štirikrat skušal povoziti z avtom, ko sem šla preko skoraj praznega parkirišča pred Intersparu, spet ni bilo nobenih prič, policija pa ni pravočasno pregledala posnetkov varnostne službe, ki je takrat še imela kamere, ki bi dokazale moje izjave. Tožilstvo je ovadbo zavrglo zaradi pomanjkanja dokazov, ugotovilo do osumljenic ni imel motiva in da bi v Interspar lahko prišla kako drugače in ne preko parkirišča ( bila sem peš, v hudem nalivu, okorg poldneva, ko nisem spala že tri dni ), pa da sem si najbrž dogodek izmislila, ker je prakirišče vedno polno ljudi. Mogoče ni treba povdarjati, da sem znorela in se pritožila. V resnici ni bilo dokazov, ker se kriminalist ni potrudill napadelec, ki me je v maniri ameriških filmov dejansko skušal povoziti, pa je seveda zanikal. Z besedami ne morem opisati strahu, ki sem ga preživela in hudega razočaranja, ker ni bil kaznovan. Tudi za prekršek dva dni prej ni dobil nobene kazni: zaposlen ni, na naslovu ga ni že nekaj let, zato mu ni mogoče omogočiti pravice do obrambe. Hkrati pa prejema socilalo pomoč, država pa mu plačuje zdravstveno zavarovanje. Takrat sem se zalotila, da sem razmišljala, da bi mi bolj odleglo, če bi mu z dežnikom razbila avto, ali pa ga na našem dvorišču zmlatila vsaj z metlo. Zato vem, kako obupani so oškodvanci, ko kazen ni sorazmerna njihovim pričakovanjem , ali je pa sploh ni.
Vendar linč ni ešitev, pa tudi silobran je zelo težko dokazati. Pa smo spet pri pričah, ki izgubijo spomin, in nesposobnih ljudeh v predkazenskem postopku. Zato so nekatere reakcije razumljive, vendar se moramo sami ves čas zavedati, da je potrebno ravtai s pametjo in ne z nasiljem.
( Še beseda o prej omenjenem storilcu. Na prošnjo storilčeve matere sem pred leti reševala hudo življensko stisko družine, ki jo je sin s svojimi dolgovi in drugimi kaznivimi dejanji, nasiljem spravil v hudo stisko, iz katere niso videli izhoda. V času, ko je bil oče bolan, ko so mu operirarli tumor na možganih, mu je ukradel bančno kartico in uzpraznil račun in še limit, neodplačan avto pa na dvorišču razbil s kladivom, ker je pričakoval, da bo oče na operaciji umrl.Niso imeli dohodkov, ker izplačevalci plače oz. pokojnine niso upoštevali minimalnega zneska, ki jim mora ostati, Zavarovalnica je prodajala hišo na dražbi, odvetniki so jih zavrnili brez vnaprejšnjega plačila storitev ( pa to možnost imajo celo v tarifi), brezplačno pravno pomoč, v kateri je potrebno plačati celo takso za listine, pardon, ogromno listin, pa so zavrnili, ker so presegali cenzus za 50 sit. Hčerke, ki je še študentka, pa pomotoma niso upoštevali kot člana gospodinjstva. Zaradi visokih prejemkov dekle, ki študira v drugem mestu, ni prejemala štipendija ( dohodki so malo presegali minimalno plačo, pa ne na zaposlenega), na CSD so rekli, da so slabo vzgojili otroka, pa naj imajo, kar imajo. No, na poliiji so se takoj strinjali moji z mojo pripombo, da ni vrdeden, da sonce sije nanj. Postopoma smo stvari uredili. Jasno, da tipu moja pomoč ni ustrezala, potem pa so se napili in o prišli razgrajat in ustrahovat. Doslej ni ta tip odgovarjaz za ničesar. Ne prtekrške, ne kazniva dejanja, ne za dolgove. In ko takole razmišljam, me ne bi čudilo, če bi kdo vzel pravico v svoje roke. V tem primeru je res slepa.)
Saj res, zadeve s ponarejeno menico, kjer dolg plačuje oče, še nisem dokončala.
Jezo žrtev je treba pogledati tudi v luči izkušenj, kaznovanje pa vendarle prepustiti državi.
Me pa preseneča, da so prizadevanja, da se žrtvam spolnega nasilja po samem zakonu zagotovi odvetnik, ki ga država zdaj dodeli le - storilcu, komaj opazna. Menim, da bi morali energijo usmerti prav v taka prizadevanja.
F r i n a
Sporočilo je spremenil(a) frina dne 19. okt 2007 15:05:13