Razlika v letih med moškim in žensko

3. okt 2012 21:43

Ežoj, samo en komentar imam: v tem primeru naj bi 'varala' žena in to je takoj dobilo nalepko prešuštnica. Ko pogledam okrog sebe vidim krepko več primerov, ko je čez plot skakal gospod soprog oz fant v primeru koruze. Pa je zato prešuštnik? Je pač revček nepotešen in nesrečen v zakonu, ko pa ima takšno grdo leno ženo.

Varanja nisem nikoli zagovarjala. Prvo končaj vezo, se malo spravi v red, potem pa gremo dalje. O etiki in morali v današnjih časih pa...

Netty je očitno v teh dobrih dveh desetletjih dala skozi svoje. Na svoja zrela leta si zasluži srečo. Tako kot vsi. Kakšno pa je dejansko stanje pa ve le ona. In ona bo nosila posledice.

3. okt 2012 22:10

ežoj, tudi jaz živim na vasi, pa nisem opazila, da bi se ljudje izrecno držali "tradicionalnih vrednot."

No, na zunaj že mogoče, ampak na vasi se dogajajo enake zgodbe kot v mestih.

Po moje ni prav nič odvisno kje živimo, v mestu ali na vasi, razen v tem, da žensko prešuštnico na vasi prej označijo za k****, moški prešuštnik jr pa dec kot se šika.

3. okt 2012 22:11

Etika in morala v preteklosti nista bili na dosti višjem nivoju.  Prešuštnikov je bilo vedno relativno veliko, a se je o tem manj javno govorilo.

Sicer je pa monogamija pisana na kožo manjšini. Trudi se jih sicer mnogo, vendar so pogosto neuspšni v svojih poskusih.

Edino zares pomembno se mi zdi, da partnerja zapustiš zaradi sebe, ne zaradi neke tretje osebe.

Ker to, da ti je nekdo drug odprl oči, ponavadi pomeni, da ti je prednje nastavil nov zastor. Spregledaš lahko le sam.

Vesnuska

4. okt 2012 10:29

Ježeš, ežoj...če nekdo ne zapusti bolnika, medtem ko je ta v akutni fazi, še ne pomeni, da ta nekdo nima drugih sfer življenja. Oziroma jih ne bi smel imeti zgolj zato, ke je nekdo bolan. Življenje ponuja vrsto primerov, ko so ljudje negovalno skrbeli za svoje partnerje ali ex-partnerje, pa so imeli poleg tega še druge vsebine v življenju. In to se je dogajalo vedno. Edina razlika je v tem, da se je včasih skrivalo in obsojalo (in očitno ti pašeš v ta vic), sedaj se pa ne skriva več toliko.

Ker stvar je naslednja: eno je v resnici biti s partnerjem v razmerju. In to traja točno toliko časa, kolikor traja vez, ki dva človeka povezuje. Ali je to ljubezen, ali je to masa skupnih poslovnih interesov (to zadnje na dolgi rok bolj drži). In ko vez med človekoma popusti, ostane samo sobivanje. In če med tem nekdo zboli, potem pač se to sobivanje še malo podaljša. Ker ni posebej lepo in moralno zapustiti nekoga, ki potrebuje pomoč. Ampak potem, ko ta pomoč ni več potrebna, ni dobrega razloga, da se medsebojno nažirata s svojo pristnostjo. In je nesmiselno opletati s konceptom zvestobe. Zvestoba je prvenstveno mentalni koncept, ne pa to, s kolikimi ima nekdo v eni časovni periodi spolne odnose. Ta dva človeka si že zdavnaj nista več zvesta, samo sobivata skupaj.

4. okt 2012 11:27

Vendy, čemu prepričevanje, saj sama veš, da nimaš prav. Tudi morala in etika sta tako kot zvestoba in lojalnost prvenstveno mentalni koncept ( in to nas ločuje od živali ). V vseh zgodovinskih obdobjih, od antike prek srednjeg veka do današnjih dni, so bila obdobja, ko je morala bila na psu, in moderan je bil tak in drugačen razvrat. Tudi v takih časih, to ni bil splošen koncept družbe, kajti v nemorali, nezvestobi, prevarah  in kaj je še takšnih čednosti ni možno vzgajat nove državljane, ki bojo prevzeli vodenje družbe, za to je potrebna trdna familija zvesta tradicionalnim vrednotam ( ki se mimgrede niso spremenile še od antičnih časov ). Nobena tvoja lingvistična bravura ne more tega spremeniti, kajti gre za ( skor bogokletno ) absolutne vrednote. Lahko se na glavo postaviš ti in vsa vesoljna kulinarika ( no, po rimljankinem le polovica ), prešuštvo in  nezvestoba so moralno vredni obsojanja. Pika. Ni razumevanja za taka dejanja. ( še ena pika ). Ni olajševalnih okoliščin in tak osebek  mora stem živeti kakor ve in zna.

Pa da se razumemo: ne zagovarjam ustrajanje v kakršni koli ( nemogoči ) zvezi. Gre le za etično rešitev problema, lahko gresta sporazumno ali kako drugače narazen.

4. okt 2012 16:27

[citat=--rosie--]

In meni se ne zdi prešuštnica, saj pravi, da za zdaj še ni bilo nobene intime-

Meni pa se zdi,da ni prevara samo če si intimen z drugim, je tudi prevara, ki mogoče še bolj boli (ko veš, da nekdo ni 100% s teboj in pri tebi, ampak razmišlja o drugi osebi, ne stori pa ničesar da bi stvar prekinil. Pa naj bo to  prekinitev razmerja ali pa ločitev).

Se pa čisto strinjam z ežojem. Prevara je nizkotno dejanje,vredno obsojanja. Sem jo doživela v svoji družini in vam povem, da ni stvar , ki bi jo človek lahko jemal zlahka. Upam da Netty nima otrok, ki bi morali spremljati kalvarijo ločitve z njenim zelo bolnim možem. Ker vam povem, da pri lastnih otrocih, skoraj zagotovo  ne bo dobila odpuščanja. Če se je tako slabo počutila že ves zakon, zakaj hudi*a ni šla in spakirala kovčke že zdavnaj prej , ko je uvidela, da ji ne odgovarja zakon s tem človekom .

Funy

4. okt 2012 16:51

Tudi prevara (kaj pravzaprav to sploh je?) ni zgolj črno bela zgodba in na različne načine se lahko rešuje. In tisti, ki reče, da ob svojem partnerju ni nikdar pomislil na koga drugega? Lepo prosim, no, ne me fopat s takimi. Saj partnerstvo ne pomeni, da si en drugega lastimo. Moj mož ni moja last, niti jaz njegova.

Kot je enkrat rekla ena naša članica, mislim da proxima: Pa saj izložbe lahko gledam, ne pomeni, da bom to tudi kupila.

Odpiščanje otrok staršem? Otroci staršem nimajo v takih zadevah česa odpuščati, to so stvari, ki se rešujejo zgolj in samo med partnerjema. Ne s celo družino, po možnosti še razširjeno, ampak zgolj in samo med dvema, ki ju to zadeva. Pika. Če ta dva zmoreta na dostojen način rešiti težavo, toliko bolje za otroke. To pa zna biti problem.

In čez prevaro se da priti tudi brez hrupa, solz, plazenja po kolenihm, rotenja in kar je še podobnih cirkusov. A moraš za to biti zrel.

Kot mi je nekoč napisala prijateljica: Kvalitetno razmerje je tisto, v katerem se oba partnerja zavedata, da lahko drug drugega tudi izgubita; in zato ravnata tako, da se to ne bi zgodilo.

Pod kožo smi pa vsi krvavi.

mamamia

4. okt 2012 17:31

[citat=--mamamia--]

Tudi prevara (kaj pravzaprav to sploh je?) ni zgolj črno bela zgodba in na različne načine se lahko rešuje. In tisti, ki reče, da ob svojem partnerju ni nikdar pomislil na koga drugega? Lepo prosim, no, ne me fopat s takimi. Saj partnerstvo ne pomeni, da si en drugega lastimo. Moj mož ni moja last, niti jaz njegova.

Točno tako, nihče ni nikogar lastnina, tudi prevarani ima pravico živeti v pravem zakonu, brez laži.Zato nalijte svojim partnerjem čistega vina brez ovinkarjenja in cincanja.  Zato pa obstaja možnost LOČITVE in ne samo razmišljanja o njej, hkrati pa se iti postransko življenje (pa z intimo ali pa brez) z nekom drugeim. Naj se reče bobu bob in se ali živi z novim partnerjem ali pa z starim. Ampak prosim brez prevar! Saj če živiš z nekom v skupnosti, nekako pričakuješ da si zaupata, mar ne?

[citat=--mamamia--]

Odpiščanje otrok staršem? Otroci staršem nimajo v takih zadevah česa odpuščati, to so stvari, ki se rešujejo zgolj in samo med partnerjema. Ne s celo družino, po možnosti še razširjeno, ampak zgolj in samo med dvema, ki ju to zadeva. Pika. Če ta dva zmoreta na dostojen način rešiti težavo, toliko bolje za otroke. To pa zna biti problem.

 Tule se pa ne strinjam. Ko je enkrat otrok potegnjen v raznorazne scene, prepire , jok in ostale zadeve, ki se pojavljajo pri tovrstnih problemih in se pri sebi nekako podzavestno odloča kateri strani bi nekako bolj verjel, je avomatsko potegnjen v celo zadevo.in si pri sebi ustvari svojo sliko o celi zadevi. Pa naj bo slika pravilna ali pa ne.

[citat=--mamamia--]

In čez prevaro se da priti tudi brez hrupa, solz, plazenja po kolenihm, rotenja in kar je še podobnih cirkusov. A moraš za to biti zrel.

 Tule se pa zopet strinjam s tabo. Vendar sta zato potrebna zrela oba partnerja.

4. okt 2012 17:47

na tem terenu sem torej totalno nezrela. Meni bi bil to popoln deal breaker. In pika.

Kar seveda ne pomeni, da ne komentirava, kdo je fejst, kjut in seksi. In, BTW, nekaj natolcujejo, da bo Georgie spet samski, čeprav dve leti še nista mimo.

Sorry za , sem morala zadevo obrnit v bolj veselo smer.

4. okt 2012 17:56

Moje mnenje je, da mora za svojo srečo poskrbeti vsak sam.

Otroci doživljajo travme tam, kjer je najmanj eden od zakoncev nezrel. To, da se morajo otroci odločati, komu od staršev bi bolj verjeli, se mi zdi bolno.

Ampak taki prizori v razmajanih družinah pač spadajo v slovensko folkloro, ravno tako obsojanje "prevaranta."