Razlika v letih med moškim in žensko

2. okt 2012 15:43

Ne samo, da me glava ne boli, prežene glavobol!!! 

marjja

Aja, pa še to: v najlepših letih se ne zgovarjaš na glavobol, ampak se podaš v , kot da je zadnjikrat v življenju!!!

2. okt 2012 17:00

Verjetno se spomnite tele:

http://www.youtube.com/watch?v=P8Ca98oLKzk

2. okt 2012 19:17

Ja, Vanja, ko se očetova princesa v najstniških letih zaljubi v fanta, ki je na kotinuumu med princem in barabo  bolj na barabinski strani, je to ena zadeva. Ker taka princesa ponavadi v nekaj letih pride do te pameti, da ugotovi, da je vseeno boljše z zanesljvimi fanti, po možnostmi z odličnjaki (zdaj, če katera ne ve, na kateri vic o odličnajkih se referiam....bog pomagaj)

Hujše je, ko ženska v svojem že kar odraslem življenju srečuje same barabe in potem revica živi v iluziji, da je zaradi tega, ker je z barabo, v resnici lepa. Pa magari s podplutim očesom... In takih je veliko preveč

2. okt 2012 20:15

Sama sicer nisem se nikoli imela nobene podplutbe ali kaj podobnega, a se v svojih 23 letih, odkar sem poročena, nisem z njim izmenjala niti polovico toliko besed oz. misli kot v dveh mesecih z dve leti mlajšim prijateljem, ki sva se spoznala med športno aktivnostjo, kar naju še vedno druži, a sem žal poročena z bolnim moškim (že več operacij na možganih) in res ne vem, kaj in kako naprej. Ker takšno razmerje smatram tudi kot varanje, čeprav nisva imela intimnega razmerja(niti  ne verjamem v prijateljstvo med žensko in moškim, čeprav ni čisto nemogoče), vem, da si v danem trenutku ne morem in ne smem privoščiti te vrste sreče. Ampak ljudje si takoj ustvarijo svojo sliko, vidijo tisto, kar želijo videti. Sploh zato, ker živim v manjšem kraju in sem zato še toliko bolj "na tapeti". Upam, da bom zmogla prisluhniti svojemu notranjemu glasu in se odločiti pravilno. Lep pozdrav vsem.  

2. okt 2012 20:30

Sem neznansko sovražila, kadar je naša mami rekla, kaj bodo pa ljudje rekli. In še vedno si govorim, da mi je vseeno, čeprav mi čisto majčkeno tudi ni. Ampak se zelo trudim, da živim svoje življenje in ne življenja drugih, to pa tudi privoščim tebi Netty. Svoj boj izbojuj s seboj in se požvižgaj na druge, če le moreš. Jaz ti privoščim srečo od srca.

2. okt 2012 20:44

Bog pomagaj, jaz ne vem!

Je bil moj bivši odličnjak, (jaz tudi), pa nama vse to ni nič pomagalo.  Tudi odličnjaki so lahko  in še kaj.

Okolica me pa prav nič ne briga, mojo ločitev je pa najtežje sprejela moja mama, saj "to se vendar ne spodobi, malo je pa treba potrpeti..."  HA!!!!

Netty, želim ti vse dobro.

2. okt 2012 20:59

Hvala vam za vse dobre želje in misli, upam, da se bom kmalu odločila in da bom srečna, ker si to vsak človek zasluži. Tudi on ni odličnjak in je končal le osnovno šolo, a ko sem ga vprašala, kaj neki je našel v meni, je kot iz topa odgovoril: "Sebe." In samo to šteje, ker take sorodne duše mislim da ne bom več srečala, neskončno dolgo pa tudi ne bo čakal, kaj se bom odločila. Kaj mi bo krasna hiša in vse materialne dobrine, če pa to že dolgo ni več DOM. Tudi vsem vam želim veliko srečnih, nasmejanih dni, kajti to največ šteje.

2. okt 2012 21:02

Sej ne gre za to kaj ljudje mislijo, Netty, to sama dobro veš. Gre za to, kako ti v trenutni situaciji doživljaš stvari. In verjamem, da čutiš vihar v sebi in da je težko. Pa kakršne koli namige bi dobila od drugih, boš skozi tole morala sama. Ker najbolje poznaš razmere in boš zato najbolje razumela svoje odločitve.

Jaz ti iz srca želim, da čimprej najdeš mir v sebi.

2. okt 2012 21:54

Draga Netty,ker tvoj dom ,kakor praviš ni več dom, ampak praznina lupina, je razumljivo da si iskala in našla tisto kar pogrešaš,družbo, ramo na katero se lahko nasloniš. Samo, je dva meseca dovolj da spoznaš  sorodno dušo? kaj hitro se zgodi da to ni to.Zato ti želim trezne odločitve,ki bo samo tvoja in  prinesla mir v tvoje življenje.

2. okt 2012 22:43

Zdaj, draga moja, takole se zdi, da si že 23 let malo vrgla proč. A ni to zvrhana mera?A ni tega  iskanja izgovororv v stilu "človek je bolan, mu je treba stati ob strani" za to življenje preveč?   

Punca, vedno je bolje biti sam(a) kot pa v zanič družbi. Nikjer ne piše, da je tale prijatelj pa tisto pravo. Ampak si vsaj odkrila, da tvoj zakon ni tisto pravo. Nikjer ne piše, da bosta s tvojim prijateljem prišla na kak drug nivo, ampak verjemi mi, tvoj mož je preteklost, nekaj kamor se mentalno ne nameravaš vrniti, ne glede na to, ali si fizično že odšla kam drugam. Ti to intuitivno že veš, samo je treba še malo tega (magari push na forumu), da se to na glas izgovori.

Plus, tista mentalna zavora v stilu "da to, ko se z nekom lepo razumeš, da to je že varanje moža" in ergo, ti pa to ne bi - to ravno ne pomaga. Tudi najbolj srečne ženske na svetu imamo poleg emocionalnega partnerja še kakšne prijatelje. Ne zato, ker ne bi bile zadovoljne z emocionalnim partnerjem, ampak preprosto zato, ker vemo, da je ni ene osebe, ki bi pokrila vse tisto, kar me potrebujemo (velja tudi v obratno smer). Ne moreš od partnerja (pa tudi, če je najbolj okej) pričakovati, da bo vedno razumel, pa vedno rekel prave besede, pa vedno naredil prave stvari, pa vedno znal vse datume obletnic itd itd. Tega ni. Zato pa imamo vsi ljudje na svetu frende. In to sploh ni varanje. Je samo živeti polno življenje in puščati lepe sledi.

Skratka, Netty, ukvarjaj se s svojim življenjem, ker zadnjih 23 let se nisi. Pa znebi se tiste neformalne kontrole v smislu, kaj bodo ljudje rekli - ker žlehnobe nikoli ne počivajo, ne glede na to, kaj ti počneš.