Tašča - snaha

29. nov 2010 9:06

Eskada hvala za razsvetljenje !

banana130

Sporočilo je spremenil(a) banana130 dne 29.nov 2010 09:06

29. nov 2010 12:56

Escada, tudi z moje strani hvala za razsvetljenje...

Potemtakem moških ne zanima, kakšni so odnosi, važno je, da imajo juhco in trenirko brez flekov, ve, babe, se pa zmente med sabo??

 

 

No ja, eni pravijo, da se slaba volja ali težave ali travme ali nedorečeni odnosi ali kar koli drugega... v skupnosti prenašajo z enega na drugega.

Zdaj pa, če je nekomu zgolj in samo do svoje komoditete... ne rabiš imet "družine", delaj kariero, zasluži dovolj denarja, da plačaš čistilko, kuharco, ljubimko, perico, likarco, lahko si omisliš še nadomestno mater..saj danes res ni problema, omisliš si še spremljevalko za družabna srečanja..

 

japaja

29. nov 2010 13:18

Ja, escada je zabil žebljico na glavico! Pripominjam samo še to, da verjetno večina snah spozna(mo) nesmiselnost tekme s taščo takrat, ko se same znajde(mo) v enaki vlogi. Tako je pač življenje. Teče naprej! Lep pozdrav sonci

29. nov 2010 13:34

Absolutno se ne želim vključiti v tole arbitriranje, po prebranih tekstih imam svoje mnenje. To pa v ničemer ne bi spremenilo občutkov prizadete. Zanima me nekaj drugega - koliko stikov ima lahko moški s svojo prejšnjo družino, da se mu tega ne mečlje pod nos in se ga deklarira kot maminega sinka, ali nezrelo osebo? Koliko stikov z lastno materjo ima ob tem lahko ženska? Ali je nujno ob poroki (ali vselivi) prekiniti stike s starši? Ali lahko neka tašča, recimo povabi svojega otroka (kakorkoli se že obračamo, za starše vedno ostaneš njihov otrok - to je celo uradno, pred zakonom) na neko specialiteto, ki jo v novi družini ne kuhajo ali ne marajo - njihov otrok jo pa ima rad? Ali lahko dam svojemu otroku nasvet (če me že vpraša zanj)? Ali mu lahko operem in zlikam cunje, če jih je nekoč slučajno pustil pri meni, ali moram obvezno vrniti smrdljive? Je še nekaj vprašanj, a za začetek bi kot potencialna tašča rada vedela v osnovi kako in kaj. Lisa

29. nov 2010 14:26

Zanima me nekaj drugega - koliko stikov ima lahko moški s svojo prejšnjo družino, da se mu tega ne mečlje pod nos in se ga deklarira kot maminega sinka, ali nezrelo osebo? Koliko stikov z lastno materjo ima ob tem lahko ženska?
Ali je nujno ob poroki (ali vselivi) prekiniti stike s starši?
Ali lahko neka tašča, recimo povabi svojega otroka (kakorkoli se že obračamo, za starše vedno ostaneš njihov otrok - to je celo uradno, pred zakonom) na neko specialiteto, ki jo v novi družini ne kuhajo ali ne marajo - njihov otrok jo pa ima rad?
Ali lahko dam svojemu otroku nasvet (če me že vpraša zanj)?
Ali mu lahko operem in zlikam cunje, če jih je nekoč slučajno pustil pri meni, ali moram obvezno vrniti smrdljive?

 

 

Sama še nisem tašča, a v nekaj letih se lahko marsikaj zgodi. Otroka, oba čez dvajset, me sproti opozarjata, česa si od mene kot njune mame in kot tašče njunima partnerjema, ne bi želela. Opozarjata na primerih, ki jih vidita doma, saj živimo v isti hiši s taščo (tast je že umrl).

Na vprašanja ki jih je zatsavila Lisa, bi bilo dobro odgovoriti že prej, preden do konfliktov pride.

 

Verjetno se v večini zvez, še preden ta postane stalna, izoblikuje neka podoba o odnosih med mamo in sinom. In če so nesporazumi, se ti poskušajo, po moje, najprej rešiti med partnerjema, in šele potem s taščo. Ne vem, težko presojam o "maminih sinkih", ker moj ni tak. Čeprav pod isto streho, smo bili družina zase in tako tašča kot tast sta trkala, preden sta stopila v naše stanovanje. Je pa tašča kdaj možu tudi kaj oprala in zlikala, jaz sem jo kdaj celo prosila, ali jo vprašala, kako odstraniti flek, ker meni ni uspelo. Še zdaj mu ona - ker spimo v ločenih spalnicah - zrači sobo in preoblači posteljo. Če se ji ljubi, naj to počne, meni delo prihrani. Tako jaz na to gledam. ve pa, da se v našem stanovanju ne sme dotakniti ničesar. In se tako tudi ravna.

In če gre mož tri krat v enem popoldnevu k njej (po pivo, na kozarec vina, pogledat, kaj je v nejnem loncu), me to niti najmanj ne moti.

 

Prekinitev stikov s starši po poroki? Zakaj le? In zakaj ne k staršem na jed, ki jo mama bolje naredi od žene? Pri nas se celo ve, česa vse jaz ne kuham, ker ne dohajam tistega, kar tašča odlično naredi, ve se pa tudi, česa se ona ne loteva, ker jaz naredim bolje. In kaj, naj zdaj iz tega sceno delamo?

 

Nasvet otroku? Vedno. A če ga išče zaradi težav v partnerskem odnosu, je treba biti še posebej previden. Ali slišati obe zgodbi ali pa svetovati zgolj načelno, ker to je spolzek teren. Ker smo vedno pristranski.ž

 

 

Ampka, Lisa, meni se zdi, da sva midve iz ene druge zgodbe, kot se tokrat obravnava tukaj.

V sebi sem sklenila, da bom otrokom na voljo toliko, kot bodo želeli. Njuni partnerji bodo najpomembnejše osebe v njunem življenju, od njunega dogovora je pa odvisno, kakšni bodo naši stiki, kako pristni bodo, kako pogosti in kako tesni. Pri nas je pač tako, da se družijo tudi obojni starši, in to brez nas, otrok. Celo na kosilo eni druge povabijo, pa nas ni zraven, ker imamo svoje načrte.

 

Se torej da tudi tako, je pa res, da vsako življenje v dvoje terja tudi kak kompromis.

Mamamia

mamamia

29. nov 2010 17:19

Vendelina jr. je napisal/a:

BTW, escada, krohotam se... Tista o juhici je carska. Vendelina jr.

Da se boste krohotale je bil moj namen.

Vse ostale:

 Pustite zamere ob strani in poglejte kako teče življenje mimo vas, ve pa ste vse v krču nekih preteklih in kar je najbolj žalostno v pričakovanju bodočih zamer. Vnuki pa rastejo.

Se mi zdi da vsaka stran samo čaka na kost ( brez mesa), da se lahko "hudičev " ples nadaljuje. Ja, točno to je ...Hudičev ples. Spirala groze, obtoževanja, hudobije, prepirov...

Točno tako vse skupaj vidimo, mi "nehote" vpleteni.

Še nekaj: Res je, da si življensko sopotnico izberemo sami, mame pa ne, zato si tako ene in druge ne ženite toliko , da bi morale biti velike prijateljice, mal je smešno. Bo spoštovanje druga druge - čisto dovolj.

Ne maramo zavezništa, ker potem postanete premogočne, tako žene kot mame. Zavezništva pa tudi ponavadi niso večna, kajne? In kdo jih potem skupi? Če bi jih samo možje in sinovi...pa ajde. Tukaj kratko potegnejo še otroci oz. vnuki..

Escada

30. nov 2010 9:14

Lisa, izvrstna vprašanja.

Zanima me nekaj drugega - koliko stikov ima lahko moški s svojo prejšnjo družino, da se mu tega ne mečlje pod nos in se ga deklarira kot maminega sinka, ali nezrelo osebo? Koliko stikov z lastno materjo ima ob tem lahko ženska? 

Če je mlada ženska/mlad moški dobro vzgojen (ker so ga lepo vzgojili), bo po dveh rahlih zdrsih sama/sam ugotovila/ugotovil, kakšna je ta prava količina. Če so ga pa slabo vzgojili, je šlo pa itak slabih trideset let nepovratno v nič in se ne da popraviti.

 
Ali je nujno ob poroki (ali vselivi) prekiniti stike s starši?

Ne. Bi pa bilo primerno, da prekine finančne stike in ne hodi za vsako stvar prosit starše, da mu/ji pomagajo kaj financirati.  Finančna suverenost naredi tudi druge vrste suverenosti.

Ali lahko neka tašča, recimo povabi svojega otroka (kakorkoli se že obračamo, za starše vedno ostaneš njihov otrok - to je celo uradno, pred zakonom) na neko specialiteto, ki jo v novi družini ne kuhajo ali ne marajo - njihov otrok jo pa ima rad?

Seveda. Ampak pametna mati ve, da takega manevra ne bo počela več kot enkrat na mesec.

Ali lahko dam svojemu otroku nasvet (če me že vpraša zanj)?

Vsekakor.  Če se zna otrok sam odločati (to se ve že pred poroko, ali ne), ve tudi to, kdaj vprašati in kako se potem odločiti. Če se pa da nasvet in se ga potem tudi sprovede namesto otroka, potem pa junior itak ni za nobeno zvezo. Sta pa mati in junior za na terapijo.

Ali mu lahko operem in zlikam cunje, če jih je nekoč slučajno pustil pri meni, ali moram obvezno vrniti smrdljive?

Tisti "slučajno" se pa, sorči, zelo težko kupi. Polnoleten in opravilno sposoben otrok kateregakoli spola ne pušča "slučajno" umazanih stvari pri mami, temveč jih tam vedno pusti z namenom, da jim mama opere. Juniorju se, v izogib ponavljanja takim slučajnostim, lepo vrnejo umazane in smrdljive cunje. To se naredi samo enkrat, ker je junior za vedno ozdravljen takih manevrov. 

Je še nekaj vprašanj, a za začetek bi kot potencialna tašča rada vedela v osnovi kako in kaj.



Lisa[/citat]

Vendelina jr.

30. nov 2010 10:35

Mamamia, ti si prototip snahe, kakršno si želi vsaka tašča. Sem navdušena, zame je to pravi pristop. Nisem pa prepričana, če bi se sama strinjala, moraš biti tudi malo tak človek. Sicer pa, dokler bomo ljudje, bodo taki in drugačni problemi, ni kaj.

Mimogrede, o tistih flekih. Tašča je bila malo žleht, tu ni kaj , ampak pametna snaha bi to porabila še v prihodnje. Mama, dajte vi, ko tako obvladate čiščenje. Mladi težko dojamejo, da je to velik preskok nenadoma izgubiti moža in sina. Na to se moraš pripravljati davno prej, razmišljati in imeti razčiščeno v glavi.

Prav zato, ker mnoge ženske tega ne delajo, zelo trpijo ob takih čustvenih izgubah. Imam lepo paleto oseb, ki prav ta hip to doživljajo. In noben nasvet dosti ne zaleže. Če imaš srečo in voljo, se dokoplješ sam do tega ali pa s strokovno pomočjo. Imaš pa zagrizene ljudi, ki tega nočejo, ker uživajo, da se "dogaja".Tako jaz vidim to. Sicer pa je to tema, ki terja dneve in tedne ali celo leta dela na sebi. Je namreč veliko lažje opleti gredico kot si priznati, da ne delaš prav.

Lep dan vsem!

naor

30. nov 2010 11:28

naor, celo moja tašča pravi, da sem taka snaha... Ko še nisem bila snaha, mi je nekrat rekla, ko je zaznala, da me nekaj "tišči", pa ne rečem, namreč: V tej hiši lahko vsakomur vse v obraz poveš, ampak moraš vzeti v zakup, da bodo tudi tebi vsi vse povedali z enako mero. Torej je bil temelj enakopravnosti posatvljen.

Drugi pa je bil, ko mi je priznala, da je bila v veliki krizi, ko je ugotovila, da njen sin z mano misli resno, da se je v njegvoem življenju pojavila pomembnejša ženska od nje. Njen razmislek je bil, tako mi je povedala: ali gre v bitko za sina, ki ga bo itak izgubila, ali pa raje začne razmišljati drugače in me sprejme z odprtimi rokami in dobi tako še tretjega otroka v družino ... Izbrala je to zadnjo možnost.

Je pa res, da tudi takšni odnosi terjajo določeno mero kompromisov. Če nič drugega, pri njej bom vedno cenila to, da se ni nikdar vpletala v najine odnose, in vnuki pri njej nikdar niso imeli potuhe.

Vsak od nas ima svoje štose, tudi ona jih ima in jaz enako, ampak te razlike je treba sprejeti in z njimi živeti, ne pa jih po nepotrebnem potencirati.

 

Moja mama, ki se s taščo ni kdo ve kako dobro razumela, mi je za popotnico dala njeno izkušnjo: ni nujno,da imaš taščo rada, a spoštuj jo kot mater tvojega izbranca.

 

Prvi preizkus strpnosti pri nas je bil ob rojstvu prvega otroka, glede krsta. Jaz nisem bila za to, ona pa si je to želela. Ko sem vprašala moža, kaj on meni o tem, mi je rekel, da mu je vseeno in naj se medve zmeniva. Sva sedli, se pogovorili, povedala mi je, zakj si to tako zelo želi, in sem ji dovolila, da to spelje, a brez mojega sodelovanja. Tako je tudi bilo, le župniku sem morala potrditi, da vem za dogajanje, da kasneje ne bi bilo problemov. Enako je bilo pri hčeri. Meni ta kompromis ni škodil, njej sem pa neizmerno veselje naredila.

 

Saj, tile odnosi so taka zanimiva tema. Ne samo med snahami in taščami, tudi med hčerami in mamami (kot so mamini sinki so tudi mamine - in četove - punčke, kar zan tudi zelo obremenjevati odnose). Da o odnosih do vnukov ne govorim.

 

Meni je to prav zanimivo branje, veliko različnih pogledov smo natresli tule.

 

Lep dan vsem še naprej, mamamia

 

mamamia

30. nov 2010 12:06

naor je napisal/a:

Mladi težko dojamejo, da je to velik preskok nenadoma izgubiti moža in sina. naor

 

Ne razumem čisto - a se referiraš na tisto zgodbo o tašči, ki je pred nekaj meseci odovela?

Kot sem razumela zapis, je gospa odovela. Sin je pa še vedno živ.

Je pa zanimivo, kako ta glagol - izgubiti, izgubljati - v medčloveških odnosih hitro povežemo s - posedovati, imeti, ergo imam in tisti, ki ga "imam" mora delovati tako, kot sem si zamislila"

Vendelina jr.