Tašča - snaha

10. dec 2009 8:38

Jaz pa nima težav s taščo, ker ko ji je začelo ven metat (da ji moram biti hvaležna, ker mi kuha marmelade, vlaga zelenjavo, peče potice ..., kar so seveda moja najljubša opravila, prideluje zelenjavo na 1000 m nadmorske višine, jaz imam pa vrt na morju in bi ji morala biti hvaležna za kisel paradajz, ki dozori enkrat septembra, če prej ne rata črn ...), sem jo začela enostavno ignorirat in zame sploh ne obstaja več. Pečem, vlagam in kuham pa sama. Sicer je mož na njeni strani, ampak kaj hočem ... mamin sinček. Spela

10. dec 2009 8:50

spela je napisal/a:

Sicer je mož na njeni strani, ampak kaj hočem ... mamin sinček.

Hja, ampak ti si pa z njim poročena. In boš morala premisliti, kako boš moževo navezanost na mamo akceptirala, ker drugače tvoja zveza ne bo obstala. Vendelina jr.

10. dec 2009 11:34

Mislim da ljudje v medsebojne odnose navlečejo cel kup različnih travm, fobij iz preteklih odnosov, tako lastnih kot tujih (iz pripovedi staršev, prijateljev..). Ker sama nisem ne tašča in ne snaha, vso tole temo berem zelo neobremenjeno- in kar vidim je, da se večina prepirov ne dogaja zaradi kakšnega dogodka, ali morda napačne besede. "Poči" zaradi neurejenih odnosov in napačnih pričakovanj. Lepo da si kot snaha super ženska, fantastična žena, vzorna mati....ampak od kod ta velika potreba po "potrditvi", po ljubezni tašče? Tašča se ni zaljubila vate kot mož. Morda si tip ženske, s katerim ima že vse življenje probleme v odnosih (recimo meni so problem nežne, občutljive, jokave rožice in če bo sin pripeljal domov tako, se bom držala zelo ob strani - tudi njej v dobro). S taščo se ima načeloma spoštljiv, korekten odnos. Če ga vrača je super, če ga ne, se pač izogiblješ stikom. Tudi v službi imaš lahko desetletje zoprnega šefa, pa ne narediš drugega kot da zavijaš z očmi - ker je služba sicer dobra in se zoprnijo vendarle da prenašati.Tašč se tudi ne uporablja za kuharice, čistilke,za varuške pa le če to zares želijo same in so za to primerne. Tašče so zelo pomembne osebe v življenju mož (pa ni treba da gre za bolesten odnos) in tako z njimi delamo. Ker pa si ti še pomembnejša, se ustrezno ceniš in se ne spuščaš na nizek nivo s tekmovanji s taščo. In kot tašča - zakaj potreba po tem, da bi bila angel nove družine, podpornica, nenadomestljiva pomoč? Sin je odšel, ni več treba skrbeti zanj. Lahko da snaha to dela slabo,lahko da je lačen in umazan (kako za vraga si ga pa vzgojila, da je tako nesposoben?), ampak ženska očitno nekaj dela dobro, da je rad z njo, ali ne? Snaham se ne kuha in ne nosi hrane, če same ne prosijo za kakšno posebno priliko.In tudi nasvet se da samo na izrecno željo. Snahi se postreže ko pride na obisk - enako kot drugim dobrodošlim obiskom. Če ob tem ženski ugotovita, da jima je skupaj fino, je pa to super zadeva. Kljub zapisom v tej temi poznam par primerov, ko se ženske skupaj zelo dobro zabavajo in so res prijateljice. V vsej soseski in med prijatelji in znanci pa poznam le dva primera, ko sta si ženski res grenili življenje. Največja napaka je, da se na začetku vsaka dela boljšo kot je, na dolgi rok pa tega ne zmore zdržati. Lisa

10. dec 2009 12:28

Bravo, Lisa. Vendelina jr.

10. dec 2009 13:25

Lisin zapis si mora prebrati vsaka sedanja ali bodoča snaha ali tašča, pa tudi kakemu zetu oziroma tastu ne bi škodovalo.

Atina

10. dec 2009 13:30

Moja tašča je prava pehta in zlobnica, saj niti sina nima rada, kaj šele mene in najine otroke. Se pa že dolgo ne sekiram več, se imam preveč rada. stara

10. dec 2009 13:33

Imam pa res srečo. Moja bodoča tašča je zlata. Prijazna, poštena, odlična kuharica, prava dama. Boljše si ne bi mogla želeti. RadaJem

10. dec 2009 13:41

RadaJem je napisal/a:

Imam pa res srečo. Moja bodoča tašča je zlata. Prijazna, poštena, odlična kuharica, prava dama. Boljše si ne bi mogla želeti.

Točno tako je govorila moja znanka. Ppotem sta se pa poročila. Slučajno sem stala zraven, ko so prišle na vrsto čestitke in ji je novopečena tašča rekla: "a si zdej srečna, k si mi sina vzela?". Od takrat naprej ji greni življenje in se očitno ne zaveda, da tudi sinovega.

10. dec 2009 14:06

petkica je napisal/a:

RadaJem je napisal/a: Imam pa res srečo. Moja bodoča tašča je zlata. Prijazna, poštena, odlična kuharica, prava dama. Boljše si ne bi mogla želeti. Točno tako je govorila moja znanka. Ppotem sta se pa poročila. Slučajno sem stala zraven, ko so prišle na vrsto čestitke in ji je novopečena tašča rekla: "a si zdej srečna, k si mi sina vzela?". Od takrat naprej ji greni življenje in se očitno ne zaveda, da tudi sinovega.

 

Zanimivo. Meni je tašča (s katero že skoraj 25 let živimo pod isto streho, resda v čisto ločenem stanovanju) tudi povedala, da je bila v dilemi, kako ravnati, ko je videla, da gre med njenim sinom in menoj zares. Je imela občutek, da izgublja sina, mi je povedala (čeprav ni edinec, ima še mlajšo sestro), potem pa se je odločila, da raje, kot da tega sina izgubi, dobi v hišo še enega "otroka". In tako je tudi bilo. Na poročni večer me je potem na blazini čakalo tudi posebno darilo tasta in tašče, samo zame, dragocen prstan.

In ni nam še strehe vrglo s hiše zaradi pare, ki bi uhajala med nama dvema. Ker smo se dogovorili, da se v naši hiši vse lahko pove, kot tudi, da mora vsak vzeti v zakup, da dobi z isto mero nazaj. In tako je tudi bilo. In čeprav v isti hiši živimo tri družine, si vselej zvonimo ali potrkamo na vratih, preden vstopimo drug drugemu v njegov del hiše. In pravila so bila dogovrjena že pred začetkom skupnega življenja pod eno streho.

 

Mamamia

mamamia

10. dec 2009 14:51

Bravo Lisa, točno tako razmišljam tudi sama jaz ne rabim drugo mamo meni moja popolnoma zadustuje.Tudi popolnoma nič od tašče ne pričakujem in tudi nič ne dobim.Lepo doma sedi in čaka,da pridem in skuham tudi za njo,pa sploh ni problem rajši sama vse naredim,kot pa da bi mi kdaj kdo metal pod nos.Me pa zelo moti ta bolestna obsedenost s hčerko,ki med nami kr naprej nekaj zakuhava.Sama imam še eno sestro in mama in oče nista nikoli delala razlike ali kaj na skrivaj od doma vzela in meni na skrivaj dala brez vednosti sestre. Sama žal še nisem mama vem pa zagotovo,da če bova imela več otrok ne bova delala razlik in bova vsakemu na svoj način dala vedet,da je na svoj način pomemben v najinem življenju in da ga imava rada.Ne vem povejte ve,ki ste mame se vam zdi to normalno ,je to,da otrok,ki zate skrbi in te živi je zelo malo vreden.Tisti pa ki je od doma in pride vsak teden 2x na obisk in spraznit shrambo je pa bog in batina.....te ljubezni preprosto ne razumem. Hotela sem samo povedat, da vedno ne drži tista zgodbica o spoštovanju in lepi besedi... sensia