10. dec 2009 17:35
Groza me je, ko berem izkušnje nekaterih ubožic, pa naj bodo snahe ali tašče.
Moram reči, da se z mamo (tako pravim tašči) zelo dobro razumeva. Glede na to, da sva bila z možem skupaj le par mesecev, in sem se še mladoletna preselila k njemu naga in bosa (skoraj dobesedno) in me je pravzaprav njegova mama obula, oblekla in tolažila v težkih trenutkih, bi mi morala to v devetih letih neštetokrat vreči pod nos. Pa ni. Živimo v skupnem gospodinjstvu, mama pa nama je že na začetku odstopila spalnico, "ker potrebujeva zasebnost". Že na začetku je rekla, da je končno dobila hčerko, ki si jo je vedno želela in obe sva se temu primerno obnašali. Na mamo sem zelo navezana, prav tako na stare starše (moževe, ki sem mu jih ukradla).
Saj ne rečem, včasih udari strela z jasnega, in se tudi zdereva ena na drugo. Vendar mi je že na začetku dala jasno vedeti, da sem član družine, in imam pravico povedati, če mi kaj ni prav. Jaz pa sem ji odgovorila, da pač živim pri njej, in naj mi pove, če ji bom s čim stopila na žulj. Tega se obe drživa. Se zgodi, da ena drugo pošljeva "v rodno", vendar se to v trenutku pozabi - ne kuhava zamere, ker to nima smisla. Prav tako mojemu možu in njenemu sinu (edincu, ki hvala dobri vzgoji ni mamin sinko) ne otežujeva zadeve s tem, da bi bil med dvema ognjema. Če kateri kaj ne paše, se pomeniva sami. Sicer pa se gre le za malenkosti, kot je njeno pomivanje posode z mrzlo vodo in moje puščanje nogavic kjerkoli mi padejo z nog. Ampak na oba računa se precej nasmejiva.
Glede kuhanja imava tudi urejeno. Je nekaj jedi, ki meni ne grejo dol, zato takrat za naju z možem kuham jaz. Dogovarjamo se za en dan vnaprej, ponavadi kuhava vsaka en teden - odvisno od njenega delavnega časa. Če dela popoldne, kuha sama, če zjutraj, pa jaz, le pripravo sladic popolnoma prepušča meni, saj pravi, da imam roko za to.
In kaj sem slišala na poročni dan? Mama je jokala kot dež, ko me je objela (kostim sem imela na ramenih prav moker) in rekla, da me ima rada, babica pa je izjavila, da ima končno vnukinjo.
Konec koncev pa je tudi tako, da spoštujeva ena drugo, in se imava radi. Pa še mama je zakon!
Upam da nisem zamorila,
Lp od R.