23. mar 2012 20:17
limnol je napisal/a: |
/.../ kar je napisal 666: ZADENEM in ZADANEM ni treba razlikovati, ZADANEM v slovenščini sploh ne obstaja. |
Hja, zdaj, ko ste tako formulirali, pa moram svojo razlago nadgraditi
"Zadanem" v slovenščini obstaja (če že iščemo obliko, ki v slovenščini ne obstaja, je taka npr. **"zadonem" ali **"zadudem"), je pa nepravilno. Morda bo čez 10 let že pravilno, kajti jezik se spreminja.
V primeru konkretne oblike se spreminja po "nepravilnem", tj. neregularnem (za razliko od npr. glasovnih pravil, ki so regularna) procesu, ki se imenuja analogija.
Učenje in uporaba jezika zahteva od naših možganov, da iz skupine leksemov/oblik (npr. "vzeti" -> "vzamem", "ožeti" -> "ožamem", "požeti" - "požanjem") abstrahiramo neko "svoje" jezikovno pravilo (v našem primeru bi lahko bilo recimo "Nedoločniška pripona -e- se v sedanjiku zamenja z vokalom -a-"), saj bi se drugače morali učiti pregibanja za prav vsak posamezen glagol posebej (!).
Toda, če 10x vržemo kovanec in 10x pade cifra, ne pomeni, da bo tudi enajstič, in tu lahko pride v igro analogija. Kadar govorec oblikuje pravilo, ki ni v skladu z jezikovno zgodovino/razvojem jezika, ga lahko aplicira tudi na primere, kjer to ni "upravičeno": "zadeti" -> "zadanem".
Analogija deluje vedno in povsod v vseh jezikih in ni ga jezika, kjer bi se vsi pregibalni vzorci/fonetične podobe leksemov 100% ujemale z etimološko upravičenimi oblikami.
Lep primer, kjer je v slovenščini po analogiji nastala oblika ne le pravilna, pač pa celo edina možna, je glagol "pozabiti" -> "pozabim". Ste se kdaj vprašali, od kod izvira? To je preprosto glagol "biti" ('obstajati') z dvema predponama, "-za-" in "po-". Da je res tako, vidimo npr. iz ruščine: забыть (zabyt') v pomenu 'pozabiti' se sprega забуду (zabudu), in če odstranimo predpono за- (za-), dobimo osnovni glagol biti - быть. No, isto potrjujejo tudi vsi ostali sodobni in stari slovanski jeziki. Zgodovinsko pravilno bi se v slovenščini torej moralo glasiti "pozabiti" -> *"pozabodem", ali pa vsaj *"pozabom" (kot "biti" -> "bom"). Ker pa je delovala analogija (vzorec so bili verjetno glagoli tipa "nositi" -> "nosim", "pohoditi" -> "pohodim"), je danes edina pravilna oblika "pozabim".
To naj bo tudi moja "kritika" članka, ki ga je prilepila Loni. Članek sicer priča o tem, da je njegov avtor seznanjen z nekaterimi načeli zgodovinskega jezikoslovja, prav posebno domača pa mu niso.
No, če se vrnem k izhodišču, namreč, da oblika "zadanem" ni slovenska - slovenščina navsezadnje ni le knjižni zborni standard, pač pa tudi vse normirane in nenormirane, organske in neorganske ali horizontalno sorodni sistemi, kamor sodijo seveda tudi narečja in pogovorni jezik.
Résumé: oblika "zadanem" je 100% slovenska. Bolj slovenska sploh biti ne bi mogla, saj je ne pozna noben drug jezik . Prav tako 100% pa je v knjižnem jeziku nesprejemljiva.