30. jul 2007 15:33
Naj se sliši še tako grdo in me lahko spet pljuvate:
Moj oče je meni in sestri kupil stanovanje. Vsaki svojega. Da nama je pomagal do svoje lastne strehe... In da ne bova hinavili njemu za hišo na stara leta. Da bo lahko pri 80 v svojem domu svoboden. (je preveč tega videl doma, pa pri sorodnikih). Moja sestra se je vselila lani.
Jaz živim tu že 5 leto in se bom konec tega leta, začetku naslednjega selila v hišo, ki sem jo zgradila z možem. Do finih ometov, oken... sva prišla z najinim kreditom in prihranki. Od tu naprej bo šlo od prodaje stanovanja.
Zato je krivično, da mislite, da smo vsi, ki so nam starši rešili stanovanjski problem, razvajeni. Ker vsaj midva sva prekleto šparala in delala za hišo. (saj veste, hiša je stanovanje x 2). Meni nihče ne plačuje položnic, nihče ne pazi otroka niti 5 min na dan, tko da... Je pa res, da mi je oče dal štartno osnovo za hišo. Brez stanovanja tudi te ne bi bilo.
Tudi jaz za svojega otroka razmišljam, kako mu bom pri bivanjskem problemu enkrat pomagala. Je pa to stvar staršev. Eni imajo, pa nočejo pomagat, drugi nimajo, pa z veseljem oče pomaga zidat... Marsikaj se pa da, če je volja...
lidka