2. avg 2007 20:17
He, he, Loni Makaroni se je odločila, da se bo nehala sekirat, kako in še enkrat kako do stanovanja, pa bo rajši uživala v življenju kot v odplačevanju kreditov do konca življenja. Samo zakaj? Dokler sem sama, je to enostavno predrag špas. Pa saj imam streho nad glavo, ta streha mi je ravno danes zagotovila, da mi še precej časa ne bo treba v lov za stanovanjem.
In kaj naj bi jaz sama počela v svojem stanovanju. Saj se mi zrola po 14ih dnevih. Zdaj imam mir, ko ga hočem, pa glavnega asistenta v kuhinji, ki komaj čaka, da bova jutri delala palačinke, pa najboljšo prijateljico, kateri se lahko zjočem na kolenih, pa se mi ni treba, pa njen mož, ki mi prevaža in asisitira pri vseh bolj moških opravkih. Če bi bila pa sama, se mi zrola. In potem itak ne bi imela nič od svojega stanovanja.
Samo ne moji mami povedat, ker jo tako zelo skrbi to moje neobstoječe stanovanje. Kot tudi tega ne, da sem denar za potepanje po Italiji vzela iz mojega črnega stanovanjskega fonda, no, saj ne vsega. Drug mesec bo že nazaj tam.
Že celo življenje za nekaj šparam, zdaj sem pa nehala vse nekam na kupček zlagat. Je treba začet tudi živet.
Saj na koncu grem pa še zmeraj lahko k mami domov, me čaka cel štuk v bajti, z lastnim vhodom.
Loni Makaroni