31. jul 2007 10:52
Kaj naj rečem, tole so tudi moji hudi dnevi. Z družinico živim pod streho mojih staršev. Ko sva bili s prvo hčerko še sami- bila sem vdova, sem si na podstrehi uredila mansardno stanovanje, ki je zelo lepo , žal pa mi ga starši niso nikoli prepisali in ga tudi ne nameravajo. Tako ga ne morem oddati ali prodati in ga tudi ne bi nikoli menjala, če......če ne bi bila spodaj moja mama, ki redno poskrbi za prepire. Če ne živimo po njenih kriterijih, je totalno nemogoča.
Zadnje čase je postalo tako nevzdržno, da resno razmišljam o kakem stanovanju- čisto majhnem, le da bomo na svojem ( s sedanjim možem imava še enega otroka). Pri nas pa je drug problem- stara sva že dovolj, da nama ne dajo kredita na kake dolge roke, povrh vsega pa sva kreditno skoraj nesposobna, saj sva ogromno vložila doma za prenovo strehe, menjavo oken..., povrhu vsega pa se že 5.leto zdravim zaradi raka. Da ne govorim o zneskih za dodatna zdravila, me kar mine.
Njegovi starši nama žal ne morejo pomagati, moji pa bi lahko, vendar mama za nobeno ceno noče prodati parcele, vredne cca 30 milijonov, ki jo je po svoji smrti namenila meni. Glede na mojo bolezen pa zelo dvomim, da bom to kdaj dočakala.....
Sicer pa, kaj hočemo, važno je, da se imamo v naši družinici radi, staršev pa tako ne bom mogla nikoli spremeniti.
ZIMA