9. jul 2007 8:07
No, ni res, vroče je že bilo, zeeeeeelo, pa še bo (upam). rimljanka
9. jul 2007 8:07
No, ni res, vroče je že bilo, zeeeeeelo, pa še bo (upam). rimljanka
9. jul 2007 8:09
Rimljanka, koliko je zate zeeeeeelo,da ti zadošča upanju? ham-njam
9. jul 2007 8:41
Ariella, jaz sem tudi pristaš te kombinacije.
Sicer tudi delam v državni upravi, ampak ne tako visoko, da bi morala kajzelo pretirano upoštevati kodeks oblačenja. Sem že tudi v kratkih hlačah hodila, ampak to samo, ko sem delala na terenu s študentarijo.
Na flip-flopse pa sem jaz usekana in jih imam za pol omare, tudi tevice se bodo našle med mojo obvezno opremo. Česar pa ne prenašam, so pa američani v tevicah in belih nogavicah, še zdaj se režim svojemu prijatelju, kajti spoznala sem ga tako obutega.
Loni Makaroni
9. jul 2007 9:09
To, kaj je primerno in kaj ni primerno oblačenje za službo je seveda stvar interpretacije osnovnih usmeritev. Npr: zakrivanje nadlahti je v bistvu preventivna usmeritev, da človeku na delovnem mestu ni treba gledati tako imenovanih "netopirjev kril", ki se večini žensk dela na nadlahteh. Zaprta obutev je v bistvu "zaščita" pred pogledom na kruljava stopala, prste z otiščanci ipd idp. Je pa zadevo treba gledati v širšem kontekstu. Pred kakim desetletjem so res zapovedovali nogavice celo leto, vendar je to veljalo za prostore, ki so klimatizirani. Ko se je ugotovilo, koliko energije gre za klimatiziranje, so dvignili temperaturo ogrevanja in pri 23-24 stopinjah, kolikor je sedaj poletno klimatiziran prostor, se ne pričakuje od nobene, da bo nosila nogavice. Škoda žil. Tudi od moških se ne pričakuje, da bodo v volneni obleki, srajci in kravati. Italijani - in če kje res vedo, kako se obleče, pa to zanesljivo vedo pri naših sosedih - že vrsto let poslovno poletje preživijo v lanenih oblekah in srajcah, ki v bistvu morajo biti zmečkane. Da ne govorim o tem, kako je japonski premier pred dvema letoma zapovedal svojim uslužbencem, da naj zaradi varčevanja z energijo hodijo bolj v lahkotnim oblekah v službo in temu primerno je tudi sam prešaltal na lan in svilo, kravati pa se je odpovedal. Tista koda: bela srajca s kratkimi rokavi in kravata zraven - to nosijo pa samo pomorščaki, ki vozijo hidrogliserje (in imajo uniformo) in piloti in slovenceljni, ki mislijo, da je taka koda okej. Sorry, ni. Če grem nazaj na žensko oblačenje: ni posebej težko zapovedati kostima in nogavic in zaprtih čevljev, če delaš recimo v londonskem Cityju. V Londonu je itak celo leto enako zanič vreme. S tem, da ko v Londonu slučajno in po pomoti teperatura pride nad 25 stopinj - takrat se začnjo pa vsi, vključujoč ljudi v Cityju, grozno hitro slačiti, tako da se človek zboji, da ne bodo nehali. Druga stvar je furati poslovno oblačenje v bolj toplih okoljih. Tu se stvari zelo razlikujejo. Nemke nehajo nositi nogavice takrat enkrat po Veliki noči (neodvisno od tega, kakšna je resnična temperatura), Francozinje tudi. Španke, Portugalke, Grkinje to storijo enkrat maja. To isto naredijo tudi v Bruslju - samo da to naredijo junija. Sama sem v službi, kjer imamo v povprečju precej dober nivo oblačenja, je pa res, da imamo tudi lepe delovne pogoje. Čez poletje nosimo korektno urbano lahkotno oblačilno kodo in obleke brez rokavov so čisto v redu, če jih nosi nekdo, ki nima netopirjevih kril. Dolžine kril nihče ne predpisuje, ker se predpostavlja, da smo tolikanj pametne, da vemo, do kdaj smo seksi in nevarne in od katere dolžine krila smo samo še vulgarne. Ob petkih je casual friday, če ti to delo omogoča (če so pa kakšni strašno pomembni sestanki, pa človek itak ve, da ga v džrinsu in kežualu ne bo nihče tako resno jemal, kot bi ga v kakšni bolj poslovni kodi, zato se sam obleče bolj resno). S tem sem se posredno vrnila na začetno vprašanje: v 3/4 džinsu in najlonke spodaj se morebiti kdo res dobro počuti, ampak v taki obleki se sogovornika pri delu avtomatično jemlje manj resno, ko bi se ga v kakšni drugi izvedbi. Če bi jaz videla kogarkoli v taki izvedbi, pa ne bi bil petek, bi ga nemudoma poslala malo za kopirni stroj ali kaj podobnega, k resnemu delu pa ne. Vendelina jr.
9. jul 2007 9:45
Vendelina jr...tist izraz "slovenceljni" mi je tako všeč, bi bilo prav zanimivo brati forume, če bi se gospa, ki je ta izraz "ven butnila", včlanila na kul slo.
Kar se tiče oblačenja, se pa popolnoma strinjam...zdrava pamet nam pove, kaj si lahko v kakšni službi privoščimo. Če zdrava pamet odpove, ti pa morajo pač drugi razložiti, da npr. dekolte do kolen, neopedenana stopala v odprtih obuvalih, popek zunaj, oblačila brez rokavov (na osebku, ki pa ima netopirjeva krila, iz tistega dračja pod perutničko bi pa menda tudi lahko majceno kitko spletla )... ne sodi k opravi uslužbenke na kakšni upravni enoti in podobnih delovnih mestih, kjer imajo opravka s strankami.
Sicer sem pa hotla napisat, da kavbojke in mrežaste nogavice na "lepem geštelu" je prav lepo pogledat
Ognjič Sporočilo je spremenil(a) Ognjič dne 09. jul 2007 09:57:38
9. jul 2007 12:38
Ognjič, tisto o zdravi pameti je res dober namig, je pa res, da tam, kjer odpove zdrava pamet pri oblačanju, prav ista pamet deluje tudi pri "sprejemanju nasvetov, če že niso grožnje.
Mamamia in Vendy sta omenjali nošnjo nogavic. Si ne morem predstavljati, da bi pod krilo kostima, ki se ne da oprati doma, nosila samo svoje nogice. Iznajdba samostoječih nogavic je res krasna, razen če odmisliš stisko, ko se ti na presedanju sredi sestanka zrolajo in te ščipajo v stegna.Do konca sestanka.
Še poletna zgodba o tem, kako računaš na odsotnost sestankov.
Pred leti, ko sem imela natančno polovico sedanjih let, sem kot strokovna sodelavka delala v oddelku, kjer oblačenje ni bilo toliko formalno. V tistem času sem si šivala obleke in jih tudi z veseljem nosila.
Dva dni pred dopustom sem v trgovini kupila prvo viskozo. Kar zdrsela je skozi prste. Kupila sem je torej za dvodelni komplet, pa se je najprej hudo skrčila pri pranju. Mama je v ponedeljek šla dokupit tistih manjkajočih 30 cm, ker sem se že vozila na morje. Ko sem šivala, sploh nisem vedela, kako se viskoza obnaša pri nošenju. Neprevidno sem si izdelala spodoben V izrez spredaj in še enega zadaj. Niti na misel mi ni prišlo, da to pomeni občasno kazanje naramnic nederčka, kar je bilo v tisti časih nesprejemljivo. Tkanina je bila tako mehka, da je pokazala tudi zaključni okrasek na mojem sprednjem delu, zato ni bilo govora, da bi nosila zgornji del zgoraj brez. Iz predala sem potegnila tudi nederček brez naramnic, s katerim tudi nisem imela izkušenj. Pa tudi nobena druga ne .Nepodložen, seveda, z močno elastiko zgoraj.
Na petek, še pred koncem kolektivnega dopusta, sem šla v službo v veselem nabranem krilu in lahni bluzici, prepričana, da bo moja najljubša rumena brava odrazila moj težko uvlovljeni brown.
Tiste dni smo imeli direktorja, pardon, predsednika, ki nam ga je vsilila država in smo imeli pred nijm rešpekt. Vedela sem, da ga še v petek ne bo, zatorej sem si brez skrbi privočila poletno oblačilo.
V trenutku, ko sem se namenila na malico, me je tajnica obvestila, da me predsednik želi videti. Dobro, da sva imela vrata na nasprotnih straneh hodnika, saj sem s tresočimi nogami odšla v njegovo pisarno.
Podal mi je roko, me vprašal, kje in kako sem preživela dopust, nato pa je zazvonil telefon. Sledil je neskončno dolg telefonski razgovor. Medtem ko sem sedela na udobnem fotleju, sem se nekajkrat premaknila. Gladko blago na ramah pa je nevarno lezlo dol. Prosila sem boga, naj se ustavi na spodobni višini. Pa ne. Dokler nisem imela razgaljene cele rame. Za živo glavo ne bi takrat pokazala, da sem v zadregi, ker je nekaj narobe. Da bi bila nesreča še večja, je v nekem trenutku naredilo "Frrr!" Tisti kos perila, ki bi naj varoval pred pohotnim razkazovanjem se je v trenutku spremenil v ščišpajočo elestiko pod prsnim obsegom. Zdelo se mi je, da sedim tam za mizo čisto gola in ranljiva. Direktor je imel samo eno uč, zato nisem mogla oceniti niti tega ,kam gleda. V nekem trenutku sem ga pogledala in videla, da mu gre na smeh. Počasi je vstal, še vedno s telefonom v roki in se obrnil s hrbtom proti meni. Z nadzvočno hitrostjo sem spravila zadeve v red. Po zelooo dolgem času se je obrnil, končal razgovor in sva prešla na delo. Se mi je zdelo, da se mu tista ena uč še kar naprej smeji.
Se ni za zanest, da na lahkoten dan ne bo nikogar. Tisto "nespodobno"oblačilo pa je tako nasldji teden frizerka polila z barvo za pramene in je romalo v smeti. Pa tudi samostoječe nederček je imel tega dne edini izhod.
Odslej sem dosledno upoštevala, da imam vsak dan poslovno obveznost.
Prijeten poletni dan in znosno čakanje na dopus vam želim.
F r i n a
9. jul 2007 13:35
Pri nas so pa taki delovni pogoji, da imaš občutek kot da si v savni in nikomur ne pade na kraj pameti, da bi nam predpisal kak strog kodeks oblačenja. Jaz sem danes v 3/4 hlačah, majčki brez rokavov in japonkah. In ne izstopam, je vse poletno. Ventilator pa laufa 100 na uro. Loni Makaroni
9. jul 2007 13:40
Frinči, tale zgodba z modrcem je dobra. Dodaten surrealizem je direktor z enim učem! Život ipak piše najbolje romane. S tem, da so moški sodelavci neskončno bolj tolerantni do takih oblačilnih incidentov, kot s(m)o ženske. Kostim in "brez nogavic" - jaz to zmorem takrat, ko je zunaj kakih 20 stopinj in je kostim iz sezone pomlad/poletje - kar pomeni, da gre za lažje materiale in svetlejše barve, tako da se da zadevo kombinirati s svetlimi čeveljčki ali pa sandalci. Do latni pa smo to počele tudi z natikaći s stiletto petko. On the other hand, Francozinje nosijo salonarje na boso nogo skoraj do prvega novembra ali pa še dlje. Čez pa kostime, tvidaste blazerje, pa še kakšen trenčkot, če jeseni dežuje. Spomnim se, ko sem eno leto preživela v Franciji dva meseca in pol, s tem, da sem tja prišla okoli 10, septembra, vračala pa sem se malo pred decembrom. Sem tovorila ogromno garderobe. Nisem pa imela ravno veliko nogavic s sabo, misleč, da jih bom kupila na lokaciji in da je totalno brezveze nogavice, ki so bile dolgo časa v paketu, prenašati s sabo (ker se itak takoj strgajo). Tako sem enkrat okoli 1. oktobra, ko je začelo deževati in je bilo za moj okus čisto dovolj hladno, stopila v bližnji Printemps in iskala stalaže z nogavicami. Nisem našla. Šla v Galeries Lafayette in spet lutala kot zmešana. Na koncu vprašala prodajalko, kjer za vraga prodajajo nogavice in mi je gospa rekla, veste, ob tem času imamo samo tiste od prejšnje sezone, ki se itak strgajo, novih pa še ni, pred oktobrom jih nikoli nimamo. Tudi ona je bila brez nogavic, zunanja temperatura je bila pa kakih 12 stopinj v dežju. Potem pa še sama nisem nataknila najlonk in si mislila, da če se domačinke ne bodo prehladile, se pa še jaz ne bom - in se nisem. Vse je v glavi. Samostoječi štumfki so izvrstna pogruntavščina. Samo, jaz sem visoka 181 cm in če ne dobim XXL velikosti, se tista elastika pri meni naloži malo prenizko nad koleni in ko se usedem, naredim približno podoben vtis, kot ga je frina z modrcem brez naramnic. Vendelina jr.
9. jul 2007 14:38
ponedeljek, 09.07.2007 12:38 Tekst: (sta), (ds)
BRUSELJ - Evropska komisija razmišlja, da bi boj proti podnebnim spremembam prenesla tudi v garderobne omare njenih uradnikov, ki polnijo pisarne 64 poslopij komisije v Bruslju. V vročih poletnih mesecih tako uradniki naj ne bi nosili kravat, to pa bi omogočilo varčevanje z energijo za ohlajevanje prostorov.
Brez kravat do bolj ugodne klime.
V poslopjih komisije v Bruslju je zaposlenih 11.700 moških uradnikov, ki kljub odsotnosti strogih pravil oblačenja na delo vsakodnevno prihajajo zapeti v ukrojenih oblekah in kravatah.
Ker je zaposlenim v takšnih manj zračnih oblačilih običajno precej vroče, klimatske naprave v stavbah komisije delujejo s polno paro, temperatura pa je naravnana na precej nizke vrednosti. Poslopja komisije tako proizvajajo 56.000 ton ogljikovega dioksida vsako leto, v Bruslju pa so prepričani, da bi zvišanje temperatur v pisarnah za samo eno stopinjo Celzija izpuste znižalo za desetino.
Komisija želi zato sedaj slediti zgledom z daljnega vzhoda, kjer je japonski premier Šinzo Abe vladnim uslužbencem ukazal, naj v vročih poletnih mesecih ne nosijo kravat. To bi jim namreč omogočilo varčevanje z energijo za ohlajevanje prostorov.
Okrožnico z zamislijo o bolj sproščenem načinu oblačenja v poletnih mesecih je svojim komisarskim kolegom poslal evropski komisar za notranji trg in storitve Charlie McCreevy, ki se je sicer pravkar vrnil z uradnega obiska v vzhodni Aziji.
Pravila obnašanja komisije sicer ne vsebujejo natančno opredeljenega kodeksa uradnega oblačenja, ki bi ukazoval nošnjo oblek in kravat
9. jul 2007 15:07
Jaz sem prepričana, da strički v Bruslju berejo Kulinarično Slovenijo in so videli katera tema je aktualna. Pozdravček!Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Sendviči iz ajdovih rogljičkov
Veganski sladoled z navihanci