Lektoriranje diplomske na loge.

10. jun 2007 23:07

V rabi sta obe obliki: "kljub temu da" in kljub temu, da". V prvem primeru funkcionira kot en večbesedni veznik, v drugem primeru pa enako, kot bi recimo v primeru "kljub dejstvu, da". S tega vidika je pravilno oboje. Ko beremo, izgovarjamo malo drugače, v drugem primeru je besedica "temu" malo bolj poudarjena oz. je za njo kratka pavza. cherry

11. jun 2007 0:35

Ta o lektoriranju diplomske ali doktorske naloge je pa meni cisto nova. Vem, da se v Italiji naloga ne da lektorju, vedno jo poprevi samo tvoj mentor (vsabinsko in slovnicno). Ponavadi naravoslovna dela napisana v anglescini das v pregled kaksnemu kolegu naravoslovcu iz podobnega podrocja (native speaker) in to je to. Se tudi popolnoma strinjam z rimljanko, da lektorji lahko tako popravijo eno naravoslovno delo, da mupopolnoma spremenijo tudi pomen, kar pe ni ravni v redu (pa ne soditi moje slovenscine, ker je bila ena moja naloga napisana v italijanscini druga v anglescini) LP Jerneja USA

11. jun 2007 10:41

Pozdrav! Pa sem končno našla temo oziroma vprašanje na katero se mi ni kar avtomatično odgovorilo (več ljudi več ve zgleda res velja). Zdaj pa moje vprašanje. Tudi jaz se pridružujem trendu diplomiranja (ki je glede na odziv na tole vprašanje kar močen med članicami in člani), vendar pa je oj problem ta, da imam diplomsko nalogo napisano v francoščini in da torej iščem nekoga, ki bi mi zlektoriral francoščino. Na internetu sem našla samo grozljivo drage prevajalske servise, poznam pa tudi nikogar, ki bi mu lahko prosila za pregled kakih 60 strani francoščine. Ali kdo torej pozna kakega (ne predragega) lektorja za francoščino? Hvala! paeonnia

11. jun 2007 11:01

Še en prispevek k obči diskusiji: Vsi teksti se pred objavo lektorirajo. Ne glede na to, kdo jih napiše. Članek v časopisu, tekst v strokovni publikaciji, diplomsko, magistrsko, doktorsko delo, prispevek za konference - vse se vedno lektorira. Razlog je jasen: teksti bodo na voljo javni uporabi, kar pomeni, da bodo v nadaljevanju večkrat citirani in v izogib zdajšnji in kasnejši napačni interpretaciji, morajo biti zapisani v knjižnjem jeziku. Lektura pomeni zagotovilo, da je tekst objavkljen v knjižnjem jeziku. Lektoriranje NE pomeni nezaupnice avtorjevem znanju knjižnjega jezika. Dasiravno se najdejo tudi visoko izobraženi ljudje z omejeno pismenostjo. Če je avtor teksta kolikanj pismen, je lektoriranje lažje. Če je njegova pismenost slabša, se lektorski posegi bolj opazijo. Pa tudi v primeru visoko pismenega in elokventnega avtorja se utegne zgoditi, da je kakšna stvar robato povedana, pa kakšna vejica tudi manjka (mimogrede, vsak, ki bere svoj tekst, NE vidi napak, ker tekst pozna in oči ne vidijo napak). Poleg tega sem mnenja, da priprava diplomske naloge predpostavlja, da jo piše intelektualno oblikovana osebna, ki ji je popolnoma jasno naslednje: - kaj velja vprašati mentorja (ki je za mentorstvo plačan) - kje dobiti navodila za pripravo diplomske naloge (vsak faks ima predpisano označevanje, velikost in tipologijo črk, število vrstic ipd) - kje najti naslove lektorjev (so na vseh infotočkah na fakultetah, pa na spletnih straneh, ki jih gledajo študentje, tudi, ergo, naj študent malo okoli pogleda, po štirih letih bi bil že čas) - kje najti naslove knjigovezcev. - kako stopiti do fakultetne knjižnice, kjer so diplomske naloge, da malo pogledajo, kako so se generacije pred njim to naredile. Opravila v zadnjih petih alinejah mora po definiciji znati opraviti odrasla oseba, ki je stara 23 let in več in ki je uspela narediti izpite na fakulteti. Brez mamice in očija, brez partnerja, brez kuharjev in brez šlepanja. Diploma namreč ne pomeni zgolj tega, da je oseba končala študij. Diploma tudi pomeni, da je oseba tudi v prihodnje, skozi celo svojo kariero, sposobna samostojno organizirati določena opravila, rezultate teh opravil ubesediti v razumljiv tekst in te rezultate predstaviti in predstavljati. Vsak človek z univerzitetno diplomo mora vsako leto pisati strokovne tekste (bodisi za navodila, bodisi za članke, bodisi za poročila) in tudi, če se temu izogiba na veliko, v dveh letih zanesljivo naredi en volumen za diplomo. Z drugimi besedami, vsak diplomiranev mora v karieri naredi vsaj še 15 del, ki se po naporu lahko primerjajo z diplomo. In to brez mamice, očija in amaterskih kuharjev. Vendelina jr.

11. jun 2007 11:13

Me prav zanima kaj sinko študira, da mora mamica iskat lektorja Pozdrav, antonija

11. jun 2007 11:58

Vendelina jr. je napisal/a:

Razlog je jasen: teksti bodo na voljo javni uporabi, kar pomeni, da bodo v nadaljevanju večkrat citirani in v izogib zdajšnji in kasnejši napačni interpretaciji, morajo biti zapisani v knjižnjem jeziku. Lektura pomeni zagotovilo, da je tekst objavkljen v knjižnjem jeziku. Lektoriranje NE pomeni nezaupnice avtorjevem znanju knjižnjega jezika. Vendelina jr.

 

Vendelina, a si zanalašč trikrat narobe napisala?

Blanchy

11. jun 2007 12:06

Samo replika na to, kako naj bi lektor tudi oblikovno popravljal nalogo (pisava, odstavki, naslovi ...) To ni delo lektorja in z lektoriranjem nima nobene veze. Seveda, bilo bi luštno - ustvariš solato, pa jo naj kar lektor ureja. Pa še glede cen. Ni nujno, da je nizka cena sinonima za slabo opravljeno delo. Ko sem sama potrebovala lektorja, sem poklicala na nekaj številk ... cene so bile smešno nizke in ugotovila sem, zakaj. Študentje enostavno potrebujejo denar in ustvari se čudna konkurenca: Poldka lektorira za 1,50 € na stran, Micika bi bila rada konkurečna in lektorira za 1 € na stran, Jakcu se pa res gre, da bi zaslužil kakšen cent, pa spusti ceno na 0,90 € ... Meni je lektoriral tak Jakec in sem bila več kot zadovoljna! smrketa Sporočilo je spremenil(a) smrketa dne 11. jun 2007 12:07:41

11. jun 2007 12:16

Temu se reče dumpinške cene. Hvala bogu za sivo ekonomijo, a ne? Tak "jakec", ki prodaja svoje intelektualne usluge za 90 centov, pa se očitno tudi zelo ceni. cherry Sporočilo je spremenil(a) cherry dne 11. jun 2007 12:18:33

11. jun 2007 12:28

Drage moje, nikoli nisem trdila, da je moje znanje slovenščine popolno! Ničkolikokrat moram kaj prešvinglati iz Pravopisa ali poklicati kako kolegico slavistko. Mislim pa, da je z vso pomočjo zadostno, da lahko brez pomoči lektorja oddam diplomsko nalogo. Seveda moram povedati, da sem po oddaji nalog našla napake, ki jih prej nisem videla (kar pa se lahko, kot smo slišali, zgodi tudi poklicanemu lektorju). Mislim, da vsak diplomiranec s svojo diplomsko nalogo posredno pokaže tudi znanje slovenščine. Nihče mu ne bo zameril, če bo tu in tam kaka slovnična napaka. Huje bi bilo, če bi bila napaka vsebinska. Je pa tudi JernejaUSA povedala, da ji je zadeva glede lektoriranja nova. Da lektoriranje diplomskih nalog ni praksa v drugih državah. Mislim, da bi k temu lahko zelo dosti pripomogli mentorji diplomskih nalog. LP Anja Sporočilo je spremenil(a) anja27 dne 11. jun 2007 12:46:50

11. jun 2007 12:34

Pa še nekaj.

Zelo mi je žal, da sem pri vsem tem sploh stegnila jezik. Občutek imam, da se boste slavistke v prihodnje kar rade obešale na moje poste.

Nič zato.

Anja