11. jun 2007 11:01
Še en prispevek k obči diskusiji: Vsi teksti se pred objavo lektorirajo. Ne glede na to, kdo jih napiše. Članek v časopisu, tekst v strokovni publikaciji, diplomsko, magistrsko, doktorsko delo, prispevek za konference - vse se vedno lektorira. Razlog je jasen: teksti bodo na voljo javni uporabi, kar pomeni, da bodo v nadaljevanju večkrat citirani in v izogib zdajšnji in kasnejši napačni interpretaciji, morajo biti zapisani v knjižnjem jeziku. Lektura pomeni zagotovilo, da je tekst objavkljen v knjižnjem jeziku. Lektoriranje NE pomeni nezaupnice avtorjevem znanju knjižnjega jezika. Dasiravno se najdejo tudi visoko izobraženi ljudje z omejeno pismenostjo. Če je avtor teksta kolikanj pismen, je lektoriranje lažje. Če je njegova pismenost slabša, se lektorski posegi bolj opazijo. Pa tudi v primeru visoko pismenega in elokventnega avtorja se utegne zgoditi, da je kakšna stvar robato povedana, pa kakšna vejica tudi manjka (mimogrede, vsak, ki bere svoj tekst, NE vidi napak, ker tekst pozna in oči ne vidijo napak). Poleg tega sem mnenja, da priprava diplomske naloge predpostavlja, da jo piše intelektualno oblikovana osebna, ki ji je popolnoma jasno naslednje: - kaj velja vprašati mentorja (ki je za mentorstvo plačan) - kje dobiti navodila za pripravo diplomske naloge (vsak faks ima predpisano označevanje, velikost in tipologijo črk, število vrstic ipd) - kje najti naslove lektorjev (so na vseh infotočkah na fakultetah, pa na spletnih straneh, ki jih gledajo študentje, tudi, ergo, naj študent malo okoli pogleda, po štirih letih bi bil že čas) - kje najti naslove knjigovezcev. - kako stopiti do fakultetne knjižnice, kjer so diplomske naloge, da malo pogledajo, kako so se generacije pred njim to naredile. Opravila v zadnjih petih alinejah mora po definiciji znati opraviti odrasla oseba, ki je stara 23 let in več in ki je uspela narediti izpite na fakulteti. Brez mamice in očija, brez partnerja, brez kuharjev in brez šlepanja. Diploma namreč ne pomeni zgolj tega, da je oseba končala študij. Diploma tudi pomeni, da je oseba tudi v prihodnje, skozi celo svojo kariero, sposobna samostojno organizirati določena opravila, rezultate teh opravil ubesediti v razumljiv tekst in te rezultate predstaviti in predstavljati. Vsak človek z univerzitetno diplomo mora vsako leto pisati strokovne tekste (bodisi za navodila, bodisi za članke, bodisi za poročila) in tudi, če se temu izogiba na veliko, v dveh letih zanesljivo naredi en volumen za diplomo. Z drugimi besedami, vsak diplomiranev mora v karieri naredi vsaj še 15 del, ki se po naporu lahko primerjajo z diplomo. In to brez mamice, očija in amaterskih kuharjev. Vendelina jr.