Poke skleda z lososom
Ste dovolj odločni?
zdravje: osebnostna rast, avtor: hlebpet
Če bi vas na ulici vprašali, kaj je glavni dejavnik za uspeh? Bodisi v šoli, službi, športu ali glasbi? Ali če vprašanje zastavimo drugače? Kaj odlikuje ljudi, ki jim v življenju uspeh ne spolzi iz rok? Odločnost in trdo delo!
Odločnost je pogosto tisti most, ki loči uspešne od manj uspešnih. Odločnost je pravzaprav težnja, vrlina, moč našega namena, ki nas žene, da dosežemo zastavljen cilj. Nobeno delo ne more napredovati in le s težka je dokončano, če ne izberemo pravega pristopa – odločnosti, da bomo delali po najboljših močeh. In zakaj nam vsem od časa do časa primanjkuje odločnosti? Zakaj nimamo volje, da bi uresničili zastavljene cilje? Razloge lahko iščemo v:
- Pomanjkanju notranje motivacije: Kje sta notranja strast in ogenj, ki ga zanetita cilj ali želja? Ljudje, ki nimajo motivacije, so izgubljeni, nimajo ničesar, kar bi jih gnalo naprej, da uresničijo želje, sanje, cilje ali potrebe.
- Pomanjkanju predanosti: le predani ljudje lahko sledijo zastavljenim cilje. Stoodstotna predanost določenemu cilju je le redkokdaj mogoča, saj imamo ljudje več prioritet kot le eno – družina, delo, družabno življenje, in podobno. Vendar nobena ni prevladujoča, če človek ni dovolj predan. Ljudi ohromijo njihove lastne možnosti. Bodisi jih imajo toliko, da ne morejo izbrati ene same, s katero bi začeli, bodisi se ne morejo odločiti, po kateri poti bodo krenili, ker se ne morejo odločiti, katera je najboljša bodisi bi radi vse možnosti pustili odprte. Skupno vsem je, da obtičijo na razpotju, nesposobni, da bi kakor koli ukrepali.
- Pomanjkanju volje do uspeha: Volja do uspeha se od notranje motivacije razlikuje, ker je bolj v vlogi zunanjih pritiskov na nas, kot pa naših sanj, ki bi nas vodile. Na nas lahko vpliva družba, morda kultura, ekonomska skupnost ali katero koli društvo, katerega član smo. Morda se želimo le dokazati pred kolegi in znanci, da bi nas sprejela določena skupina ljudi.
Kako vemo, da nam primanjkuje odločnosti?
Preprosto, ko smo ujeti v rutino. Če uporabimo primero, kot bi bili motor v prostem teku, namesto da bi dodali plin. Najtežje pa se je vsekakor izvleči iz rutine, kako spremeniti miselno naravnanost, s katero bi lahko premikali gore. Vsem, tudi najbolj uspešnim, včasih zmanjka goriva in se morajo vprašati, kaj je tisto pravo, kaj želijo doseči.
Nedvomno imate znanca, mogoče znanca, ki pozna znanca, ki je na vrhu lestvice Maslowe hierarhije potreb. Ima vse, poskrbel je za vse osnovne potrebe, kot sta potreba po hrani in toploti, pridobil si je psihično varnost, kot je dom, uspelo mu je zadovoljiti potrebo po pripadnosti, da je ljubljen s strani prijateljev in družine ter spoštovan s strani sodelavcev in kolegov ter da si je pridobil določeno mero samospoštovanja. Če so te potrebe razporejene v piramido, so je takšna oseba povsem blizu vrha.. Res je, dosegli je marsikaj, pa vendar ni (več) srečen. Je užitek doseči cilj ali v njegovem doseganju? Nedvomno oboje, pa vendar se nam hitro po tem, ko cilj dosežemo, poraja vprašanje »Kaj pa sedaj?«. Vprašanje, na katerega si marsikdo ne zna odgovoriti. Ljudje smo vajeni, da nas ženejo občutki, da moramo nekaj doseči, pa vendar brez cilja ne moremo doseči ničesar. Brez cilja ne uživamo v delu. Še več, delo brez cilja bi lahko primerjali z igranjem golfa na igrišču brez lukenj. V čem je potem sploh smisel igranja in dobrih udarcev? V čem je smisel gibanja? Golf ima smisel zaradi lukenj, brez njih ni golfa, gre le za udarjanje žogic v daljavo, kar pa kmalu postane dolgočasno in brez pomena. Povsem primerljivo z delom brez cilja.
Kaj pa samopotrjevanje?
Osebe, ki so na robu samopotrjevanja, marsikdaj potrebujejo pomoč pri postavljanju ciljev. Izkoristiti svoje sposobnosti je zahtevno, včasih celo zastrašujoče poslanstvo, da večina sploh ne ve, kako naj se ga loti. Če pa nam uspe, da ga razdelimo na manjše dele in s tem lažje obvladljive naloge, postanemo odločnejši. S tem naša predanost raste in moč našega namena premaga strah, ki nas zadržuje, prižge se naša notranja motivacija in želja po uspehu ponovno raste.
Odločni smo torej lahko šele, ko imamo natančno zastavljene cilje. Kratkoročne, srednjeročne ali dolgoročne. Če torej želimo ugotoviti, kakšno je naše dolgoročno poslanstvo, moramo začrtati več manjših kratkoročnih ciljev, saj bo tako cilj lažje dosegljiv. Začeti je potrebno z majhnimi koraki, si postaviti kratkoročne cilje, ki so sicer visoki in hkrati tudi dosegljivi. In ne pozabite, bodite zadovoljni tudi z realiziranimi kratkoročnimi cilji in s tem povezanim uspehom. Z jasnimi cilji in načrtom dela bo vaša odločnost samo rasla.
Forumi (vroče teme)
Kaj jutri za kosilo? | Trixi |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Zmagovalni bananin kruh