Zgodovina fitnes naprav...drugi del

ZGODOVINA FITNES NAPRAV ... drugi del

V začetku dvajsetega stoletja bi lahko našli obsežne zbirke fitnes naprav Zander le v elitnih zdraviliščih, kot so Domačija v Hot Springs, Arkansas, in v zasebnih zavodih, kot je bil npr. Zanderjev v bližini Central Park v New Yorku. Dostop do teh zdravstvenih naprav je zaznamoval prelom stoletja. Ta zdravilišča in športni zavodi niso bili subvencionirani s strani države, kot na Švedskem, in ameriški delavski razred si ni mogel privoščiti zdravljenja z Zanderjevimi napravami. Prav tako so bili mišljenja, da delavski razred sploh ne potrebuje takega zdravljenja, kajti njihova zdrava/ ''delavna'' telesa niso bila pod vplivom prihajajočega modernega načina življenja, sedenja in dela v pisarnah. Iz teh mehaniziranih treningov, so takratni američani imenovani ''beli ovratniki''/ bogataši črpali svojo superiornost. Z izjavo, da "fitness" predstavlja popolnoma uravnoteženo postavo, ne pa, da lahko oseba izvaja dejanske fizične naloge, je bila moč in uporabnost telesa miselno prenešena iz fizičnega delavca na gospode na počivalnikih.

Če gledamo skozi oči 21. Stoletja potem nam Zanderjeva naprava poimenovana konj niti ne zgleda preveč ''fit'', videti pa jo moramo vkontekstu da sploh vemo za kaj se uporablja oziroma kako. Ne samo, da se je na napravi posnemalo jahanje konja (takratni statusni simbol), ampak so tudi samega ritma naredili celo znanost. Ta mehanski konj, ki je bil priključen na motor, je imel točno določeno število nihajev/poskokov na sekundo in prav to je naredilo to vadbo edinstveno. Enako velja za gospoda na sliki, ki prejema udarce v trebuh in tako trenira trebušnjake.

Slika1 (vir: Cabinet Magazin 2008)

Potemtakem vidimo da Zanderjeve naprave spominjajo na današanje fitnes naprave, kot so steperji, Cybex naprave, vsi pilates pripomočki in druge. Pomisliti je potrebno koliko plačamo uporabo današnjih fitnes naprav, če jo plačamo ko gremo v fitnes. Pomislite tudi kako je zapleteno za vašega osebnega trenerja, ki mora obvladati vse naprave, da vam lahko sestavi primeren program, ki bo vam pomagal priti do vaših ciljev. Seveda so fitnesi razpoložljivi in cenovno dostopni za vse, kot pa so bile takratne telovadnice in zasebni zavodi v Zanderjeve času. Kljub temu, da imamo možnost trenirati vsako mišico in da to ''delo'' ločimo od dejanskega fizičnega dela, so tako kot nekoč vidne razlike med tistimi, ki profesionalno trenirajo in tistimi, ki vzdržujejo trenutno formo ali pa so komaj začeli. Tako po fitnesih vidimo veliko različnih ljudi.

Slika2 (vir: Cabinet Magazin 2008)

Vidne so tudi očitne razlike v uporabnosti naprav. Naprave iz leta 1908 so bile same sebi namen in ni bilo potrebno nič razmišljanja. Na primer naprava ''konj''. Vsedel si se v sedalo, se z eno roko prijel in druga je bila prosta. Telo je bilo sproščeno, vendar ko pa se je vadba pričela pa se je telo odzvalo s prav tistimi mišicami, ki so bile potrebne. Stikati je bilo potrebno z notranjimi deli stegen (mišice primikalke na nogah), z roko ki se je držala so morali močno stisniti, da niso padli in tako krčili biceps in potrebno je bilo stisniti globoke in zunanje trebušne mišice, da je telo ostalo pokončno. Danes so naprave tako izpopolnjene in računalniško opremljene, da včasih sploh ne vemo kaj počnemo na določeni napravi oziroma kako. Vsak fitnes ima naprave drugega proizvajalca, nekateri pa imajo malo pomešane. Tako imajo naprave različne ukaze za iste stvari. Vsaj na začetku oziroma ob prvih vstopih v fitnes potrebujemo pomoč trenerja, ki se spozna na te naprave, da nam jih predstavi.

Dandanes se sploh več ne vprašamo zakaj naprave toliko toliko od nas, kajti nam je povsem normalno da je vse avtomatizirano in računalniško podprto. Zanderjeve naprave so bile toliko uporabljene ravno iz razloga, da ni bilo potrebno veliko razmišljati in niso zahtevale skoraj nikakršnega znanja uporabnika. "Vse kar morate storiti, je sesti v sedlo," je pojasnil prvi Zanderjev ameriški predstavnik "in mehanske žrebec galopira z vami." Električni pogon je bil zasnovan ravno iz razloga, da uporabnik/jahač prejme tresljaje in samo sledi gibanju, ne obratno, se pravi da bi moral porabnik uporabiti kakršno koli silo ali moč, da bi se premikal na ''konju'' (napravi). Delno lahko to razumemo kot pretentana pogruntavščina za takratne ameriške gospode, ki so strmeli k udobju.

Tekst pripravila:

Barbara TopCoach.si