Pozitivne predstave pomenijo uspeh

Pred vsako večjo odločitvijo, pa naj bo to iskanje ali menjava službe, pri zdravstvenih težavah, šolskih ali službenih izzivih, pred športnimi cilji ali drugimi življenjskimi odločitvami, si je zelo globoko v podzavest potrebno usidrati vero, da nam bo uspelo. To vero si je potrebno zasidrati tako globoko, da praktično ni druge možnosti, kot da nam res uspe.

Ko si nekaj tednov zapovrstjo ponavljate »Uspelo mi bo!« ni dvoma, da bi uspeh izostal.

Kdor se je odločil za avtogeni trening, naj misli le na uspeh. Kdor se je v življenju prikopal do neke odločitve, naj, ko je pretehtal vse okoliščine, prežene iz svojih misli vse dvome in pomisleke. Potem pa stopaš po poti uspeha, po poti k cilju, ki smo ga sami izbrali. Kdor iz vidika izgubi svoj cilj, se spotakne čez samega sebe oziroma čez svoje brezciljne predstave.

Kdor se je odločil za avtogeni trening, naj misli le na uspeh.

Ko smo spoznali cilj, se pogumno odpravimo na pot

Pomembno je, da imamo cilje, saj bomo le tako lahko sledili naši volji in v življenju osrečili predvsem sebe. Ko smo cilje postavili, se lahko odpravimo na pot. Seveda nas na poti do uresničitve ciljev čakajo ovire in prepreke. Težave so namreč del vsakdanjosti. Gre le za to, da teh ovir ne podcenjujemo, ampak jih sprejmemo kot izziv na poti. Toda brez vztrajnosti ne gre, za vsak cilj se je potrebno potruditi, vztrajati in potrpeti. Ne govorimo kar tako o tem treningu, češ da raste iz samega sebe, torej da je »avtogen«.

Brez vztrajnosti ne gre, za vsak cilj se je potrebno potruditi, vztrajati in potrpeti.

Vaditi, vaditi, vaditi

Vaditi pomeni tudi, da delamo napake. To pa nas ne sme iztiriti tako, da bi začeli omahovati ali da bi vso stvar celo opustili. Naša podoba o samem sebi mora poznati le uspeh. Tega pa se ��al ne moremo naučiti čez noč, temveč moramo vaditi. Trenirati in vaditi in vaditi in trenirati. Vsak dan si torej večkrat vtisnimo v zavest: »nič ni bolj uspešnega kot uspeh«. Trajno ima sleherni človek le toliko uspeha, kolikor ga sam od sebe pričakuje. Pozitivne predstave pomenijo uspeh pri avtogenem treningu. Zelo pogosto pa lahko pomeni tudi ozdravljenje.

Negativne predstave vam škodujejo

Mnogi ljudje se enačijo s svojimi napakami. Začne se že v šoli: »Matematike ne znam.« Doma to otroku potrdita še oče in mama: »To je v družini, tudi jaz sem imel vedno težave.« Tudi neuspehi so reakcije, ki se jih lahko priučimo. To vidimo na primer pri človeku, ki jeclja. Pri predšolskih otrokih je to nekaj normalnega. Večina otrok izgubi oz. se odvadi jecljanja in nepravilnega govora, pri nekaterih pa se napake zavlečejo. Če se sedaj zveriži otrokova podoba o samem sebi, če se otrok enači s svojimi neuspehi, oziroma če jih pričakuje, se bodo zasidrale v njem. Če pa te reakcije – na primer s hipnozo – izključimo, potem so izključeni tudi mehanizmi, ki sicer sprožijo jecljanje: V hipnozi človek, ki ga sicer muči jecljanje, gladko govori.

Misli torej vsebujejo moč uresničitve. Le tisti človek je svoboden, ki obvladuje svoje misli.