Dobra zemlja je osnova za dober pridelek

Prekopavanje

Prekopavanje je nujno potrebno, če tla dalj časa niso bila obdelana, če so trda in zbita ali če so porasla z rastlinami za zeleno gnojenje. Najbolj primeren čas za prekopavanje je jesen, prekopljemo pa približno 15 do 20 centimetrov globoko (če je zemlja zelo trda, še globlje). Izkopane grude obrnemo tako, da je porasla zgornja stran obrnjena navzdol. Tako grobo prekopana zemlja naj tako ostane čez celo zimo. Zaradi zmrzali zemlja razpada na majhne grudice in s tem se sestava tal sama izboljša.

Razbijanje grud

Spomladi se zemlja zaradi sonca in vetra hitro izsuši in dovolj hitro moramo preprečiti, da se čez zimo nabrana vlaga prehitro ne dvigne. To storimo tako, da raztegnemo površinsko skorjo. Tik preden gredo zasadite, zemljo z vrtnim rezalnikom razrahljajte. S tem boste zemljo razrahljali in uničili pepel ter omogočili mikroorganizmom v zemlji ugoden razvoj.

Pletje

Brez pletja ne gre. Plevela žal ne morete nikoli popolnoma izkoreniniti. V vrtu žal uspeva zelo dobro, saj ima odlično pripravljeno in razrahljano prst, ki ima povrhu še veliko hranilnih snovi. Če ne boste sproti posegli vmes, se vam lahko močno zaraste in uniči vrtnine. Predvsem bodite pozorni, da plevel odstranite hitro in sproti, predvsem pa še preden naredi seme.

Kdor pusti plevelu le eno leto, da se razraste, bo imel neprestano opravka z njim. Proti njemu pa pomaga le eno, in sicer pletje in okopavanje. Marsikdo rad reče, da je pletje na vrtu opravilo, ki se nikoli ne konča.

Alfa in omega rednega vrtnarjenja je nenehno rahljanje zemlje.

Rahljanje, rahljanje, rahljanje

Rahljanje zemlje na vrtu je pomembno skozi celo leto. Dež, sonce in veter namreč povzročijo, da se površina zemlje zaskorji. Posledica tega je, da zrak, voda in toplota ne morejo več prodreti do korenin. Poleg tega se zaradi zaskorjenosti površja vlaga dviga mimo rastlin in hlapi. Da preprečimo izhlapevanje neizrabljene vlage, moramo razbijati skorjo na gredah, s tem pa vlaga ne izhlapeva.

Enkratno rahljanje velja kot trikratno zalivanje.

Rahljanje je zelo koristno, saj velja stari pregovor, da enkratno rahljanje velja kot trikratno zalivanje. Rahljanje pa je pomembno tudi zato, ker se v rahli, zračni in topli zemlji razvijajo raznovrstna življenja, ki omogočajo gojenim rastlinam sprejemati hranilne snovi.

Zalivajte po potrebi

Le rahljanje zemlje žal poletni ni zadosti. Če ni dovolj dežja, je potrebno grede tudi zalivati. Zapomnite si, da je najbolje, da svežo setev zalivate varčno in pogosteje, večje rastline pa zalivajte pogosteje, da se zemlja in tla temeljito namočijo.