Kako do rodovitnejših vrtnih tal?

Nikar se ne ustrašite, zapletenih analiz zemlje nikakor ne potrebujete. Veliko lahko naredi že preprost poizkus s prsti. Malo zemlje podrgnite med palcem, kazalcem in sredincem, da zaznate zrnca. S tem boste hitro ugotovili, kakšen tip zemlje imate. Opisani so v nadaljevanju:

Pesek ima velika posamična zrna in ga ni mogoče oblikovati, ker kar sam steče med prsti. Peščena ilovnata zemlja se drobi med prsti in jo je težko oblikovati.Tipično ilovnato zemljo lahko oblikujemo v kroglice in zrnca komaj čutimo.

Seveda pa je poleg vrste zemlje pomembna tudi sestava tal. Od sestave je namreč odvisno, koliko zraka in vode sprejme vase ter obdrži v sebi ter odvaja navzgor ali navzdol. Za vrt je najbolj primerna drobljiva zemlja, ki jo najdemo predvsem na peščenih in srednje ilovnatih tleh. Vendar pa vrtnarji le redko naletijo na tako idealno sestavo in vrsto tal, zato jo mora večina izboljšati, da ustvari ugodne življenjske razmere za mikroorganizme. Mikroorganizmi pa se najbolje počutijo v rahlo kislih do rahlo alkalnih tleh.

Idealna vrednost pH za rodovitna vrtna tla je med 5,5 in 7,0.

Idealna vrednost pH za rodovitna vrtna tla je med 5,5 in 7,0, kjer vrednost 7 pomeni nevtralna tla, v kolikor pa je nižja, pomeni kisla tla. Če ima zemlja na vrtu nižjo pH vrednost od 5, ji moramo dodati apnenec (približno 150 g na kvadratni meter). Če pa je pH vrednost tal nad 7, to pomeni, da so tla alkalna in jim je potrebno dodati šoto.

Test pH vrednost vrtnih tal lahko naredite sami s pH indikatorjem.

Brez humusa ne gre

Humus je duša vsega in če ga je v vrtnih tleh premalo, ne pomaga prav nobena vrtnarska znanost in teorija. Humus je zelo pomemben za vrtna tla, zato bi morali biti pazljivi, da ga ohranimo, oziroma se truditi, da ga celo pomnožimo. Humus namreč pospešuje rast rastlin in vzdržuje biološko ravnovesje.

Za nastanek humusa so odločilna majhna živa bitja – mikroorganizmi v zgornji plasti zemlje, v prsti. Za svoje delovanje potrebujejo zračno okolje, ki ni prevlažno in ne presuho. Za hrano pa potrebujejo snovi, kot so listje, deli rastlin, živalski gnoj in podobno. Vse to potem spreminjajo v humus. Humus v zemlji lahko povečamo s kompostom ali zelenim gnojenjem.

Kompost

Najboljši in najcenejši humus nam da prav kompost. Vsak lastnik vrta naj bi imel kompost, zato si ga le omislite. Napravite ga tako, da oponašate naravo – jeseni odpade listje, čez zimo strohni in se spomladi spremeni v kompost, ki je poln hranilnih snovi.

Rastlinski odpadki iz kuhinje ne sodijo v smetnjak, temveč na kompost.

Kako pripraviti kompost sploh ni pomembno. Lahko v kakšnem zaboju, lahko pa ga preprosto kopičite v enem od senčnih kotov. Tu gre le za estetski izgled, kaj vam je lepše. Pri kompostu je pomembna predvsem velikost kompostnega kupa. Le ta naj bi bil približno meter širok in prav toliko dolg, visok pa kakih 80 centimetrov.

Kompost lahko začnemo pripravljati kadarkoli, ne glede na letni čas.

Na kompost spadajo vsi odpadki rastlinskega izvora – listje, trave, ostanki zelenjave, kuhinjski odpadki, nikakor pa ne bolne rastline.

Kako pripraviti kompost?

Najbolje je da spodaj na zemljo odložite nekaj vejic in vej, saj se tako olajša prezračevanje. Sledi naj približno 20 centimetrov debela plast zdrobljenih in med seboj premešanih odpadkov. Na to plast naložimo nekaj zemlje – starega komposta, ogljikovo kislega apna in rudninskega gnojila, preden začnemo na kup nalagati spet od začetka. Kup na koncu prekrijemo z odejo šote, saj ne sme biti premoker, da ne bi gnil ali presuh, da ne bi splesnel. Prav zato je najbolj primeren senčen prostor, kjer ni pretirane izpostavljenosti niti soncu niti dežju.

Zeleno gnojenje

Naslednji ukrep za izboljšanje tal je zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje posadimo mešanico različnih rastlin, katerih lastnosti se med seboj dopolnjujejo: hitro rastejo, zbirajo dušik in globoko koreninijo. Mešanico dobite v semenarni, sejemo pa jo med aprilom in avgustom. Ko dovolj zraste (običajno po 6-ih do 10-ih tednih), jih pokosimo in podkopljemo. Do pomladi nato strohnijo in obogatijo tla.

Ne pozabite pa, da humus sam ne more izboljšati tal, ki se iz leta v leto črpajo, zato manjkajoča hranila zemlji dodajamo z rudninskimi ali organskimi gnojili.