S pravo izbiro pijač do popolne pogostitve

Aperitiv

Aperitiv je pijača, ki jo postrežemo pred obredom, da spodbudi apetit. Za aperitiv lahko ponudimo alkoholno ali brezalkoholno pijačo. Če ponudimo brezalkoholni aperitiv, je to običajno sok, če pa ponudimo alkoholnega, je to lahko vse od piv, penečih vin, dolgih pijač in vse do lažjih belih vin.

Večina žganih pijač ne sodi med aperitive, temveč med digestive.

Žgane pijače naj bi se kot aperitiv stregle le v državah, kjer pridelava sadja in grozdja ni mogoča in zato proizvajajo predvsem ali samo žgane pijače. Tako se je uveljavila ponudba žganih pijač kot aperitiv.

Aperitivi se pijejo ohlajeni.

Pri ponujanju aperitiva pa je najbolj pomembno, da se upošteva želje in okus gostov in da se ne gleda preveč, kaj je »pravi« aperitiv in kaj ne. Pri nas sta kot aperitiv pogosta viljamovka in sadjevec, v mnogih drugih delih pa viski.

Digestivi

Digestivi so pijače, ki jih postrežemo na koncu obreda, za spodbujanje prebave.

Kot digestiv se običajno pijejo likerji, viskiji, konjaki in ostale žgane pijače, pogosto tudi hišne pijače. Likerji se pijejo ohlajeni, medtem ko viskiji in konjaki na sobni temperaturi.

Oblika kozarca, v katerem se streže digestiv je odvisna od pijače.

Sokovi in osvežilne pijače

Osvežilne pijače postrežemo ohlajene, lahko tudi v kozarcih za vodo. Goste sadne sokove lahko postrežemo v pecljatih kozarcih ali v kozarcih valjaste oblike. Voda se streže v vrčih za vodo, medtem ko je mineralna voda vedno na mizi v originalni embalaži. Izogibamo se plastični embalaži ter izbiramo in strežemo pijačo v steklenicah. Voda se vedno streže sveža in ohlajena.

Peneča vina

Peneča vina lahko pijemo ob različnih priložnostih, ne glede na uro. To pomeni, da lahko peneče vino pijemo zjutraj ali zvečer ali kadarkoli vmes. Lahko ga pijemo kot aperitiv, lahko pa spremlja ves obed z več hodi.

Pri ponujanju penečega vina je pomembno, da se steklenico vedno odpre pred gosti in neposredno pred ponudbo le-tega. Odpiranje penečega vina je lahko v restavracijah tudi poseben ritual, včasih celo predstava, ko na primer strokovnjak odpre steklenico s sabljo v eni potezi.

Pomembno je, da se peneče vino odpre brez vodometov, polivanj in brez pokov.

Med premorom, ko se peneče vino ne naliva, se vedno odloži v posodo z ledom ali v kakšno drugo hladilno posodo. Peneče vino se postreže v elegantnih, visokih kozarcih, z dolgim pecljem.

S kozarci, v katerih je peneče vino, se nikoli ne trka, saj bi bil zvok ubit in zamolkel.

Ko s penečim vinom nazdravljamo, nikoli ne trkamo, pač pa le dvignemo kozarec, pogledamo v oči in se nasmehnemo.

Pivo

Pivo lahko postrežemo pri vsaki jedi, kot aperitiv pa je znano že stoletja. Pivo pijemo v pivskih kozarcih. To so debelejši kozarci, ki imajo tudi debelejše dno, včasih celo vrčki. Vse bolj pa se za pitje piva uveljavljajo pecljati kozarci s tulipasto čašico.

Pivo lahko iz steklenice ali pločevinke pijete le na izletu ali na pikniku, v lokalih in restavracijah pa vedno iz kozarca.

Vino

Poznavanje splošnih podatkov o vinu, serviranju in kulturi pitja spada v splošno izobrazbo vsakega izmed nas. Poznavanje vina namreč kaže na to, da poznamo geografsko lego in podnebje posameznega okolja.

Vina po barvi delimo na bela, rdeča in rose – rdečkasta. Bolj pravilna pa je delitev vina na suha, polsuha, polsladka in sladka.

Pravila strežbe vin so zelo kompleksna in znano je, da sommelierji k vsaki hrani priporočajo drugačno vino. Pa vendar je najpomembneje, da upoštevamo želje gostov, ne glede na to, ali bi k določeni jedi bolj pristajalo drugo vino.

Dokaj enostavno pravilo pri strežbi vin je, da k lažjim jedem strežemo lažja, k težjim pa močnejša, bolj izrazita vino. K svetlemu mesu postrežemo bela vina, k temnemu pa rdeča vina. Pri strežbi pa se lahko držimo tudi priporočila, da začnemo s suhimi vini in preko polsuhih vin zaključimo s polsladkimi ali sladkimi vini, ki jih postrežemo k sladicam.