Povej mi, kako ješ in povem ti kdo si

zdravje: osebnostna rast, avtor: hlebpet 

Vsak od nas se je kdaj pa kdaj že znašel v neprijetni situaciji, ko je bil povabljen na posebno pogostitev ali slavje, pa ni bil prepričan, kako pojesti kaviar, kako se spopasti s palačinko ali kako v restavraciji pojesti kruh.

Nekaj nasvetov, kako boste kos vsaki zahtevni prehranjevalni situaciji, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Kako se spopasti s predjedmi?

Predjedi so lahko hladne in tople. Kadar sta na meniju obe predjedi, se običajno hladno servira pred toplo. Predjedi so servirane v majhnih porcijah ter lepo dekorirane. Hladne predjedi so običajno narezki, siri, obloženi kruhki, paštete, raki v majonezi, nadevana zelenjava, solate, kaviar, jastog, ostrige in podobno. Med tople predjedi pa uvrščamo jajčne, mesne, ribje, zelenjavne jedi ali testenine.

Če so predjedi servirane pri mizi, si pomagamo tako z vilicami kot nožem, medtem ko pri stoječem bifeju uporabljamo le vilice.

Česa ne smemo spregledati pri solatah?

Solate niso le dodatek h glavnim jedem, lahko so tudi začetna ali povsem samostojna glavna jed. Solate ločimo glede na sestavine, in sicer na surove, kuhane, mešane ali sestavljene solate. Surove solate so lahko iz listnate solate ali surovih plodov, gomoljev ali korenov. Kuhane solate so pripravljene iz kuhane zelenjave, gomoljev, plodov ali korenov. Sestavljene solate so pripravljene tako, da je v posodi več posebej pripravljenih solat, ki so zložene ena poleg druge. Pri sestavljenih solatah je velik poudarek na harmoniji okusov, kombinaciji barv in obliki. Mešane solate sestavljajo med seboj mešane sestavine, ki jih šele na koncu začinimo. Na mešano solato lahko dodamo piščanca, ribo, jajca ali sadje. Mešane solate se pogosto postrežejo kot začetna, hladna predjed.

povej_mi_kako_je.jpg

V primeru, da so listi solate, korenov ali plodov preveliki, da bi jih lahko dali naenkrat v usta, si pomagajte z vilicami in nožem. Solato razdelite, nikoli pa ne režite na manjše dele, v velikost enega grižljaja. Solato z nožem le razdelite na manjše dele.

Kaj pa kaviar?

Kaviar je serviran v majhnih, ohlajenih posodicah. Posodica je postavljena v večjo posodo z ledom. Žlička in nož za kaviar nista nikoli kovinska, lahko sta bodisi plastična ali iz roževine.

Kaviar nanašamo na toast kruh, ki je namazan z maslom, pokapamo pa ga še z nekaj kapljicami limone.

Če kaviar ni postrežen kot predjed, pač pa kot dodatek h glavni jedi, potem uporabljamo pribor za glavno jed.

Juhe, juhe, juhe

V bontonu velja, da juhe nikoli ne srkamo, pihamo ali pijemo. Izjema pa je čista juha, če je le ta postrežena v skodelicah z dvema ročajema. V takem primeru jo je dovoljeno na koncu tudi popiti. Pijemo jo s kratkimi požirki in zelo tiho.

Goste in kremne juhe so postrežene v globokih krožnikih ali jušnih skodelicah brez ročajev. Iz jušne skodelice brez ročajev nikoli ne pijemo. Pomagamo pa si lahko tako, da krožnik ali skodelico privzdignemo stran od sebe in pojemo preostanek juhe.

Kako pojesti kos kruha?

Kruh je v lokalih v skupni košarici, ob njem pa je pogosto postavljen še kos masla. Kruh jemo tako, da iz skupne sklede vzamemo košček, ga odložimo na naš krožnik in od kosa kruha z rokami odlomimo manjši košček. Ta manjši košček naj bo tako velik, da ga lahko damo le enkrat v usta. Cel kos tako razkosamo na manjše koščke in ga pojemo. Če si nanj namažemo maslo, to počnemo košček za koščkom. Prav tako si velja zapomniti, da kruh, oziroma koščke kruha, nikoli ne mažemo na dlani, pač pa vedno na krožniku.

Kako pojesti kanape in ohraniti čiste roke?

Kanapeji se strežejo na manjših koščkih kruha, ki so namazani s paštetami, obloženi s siri, ribami, suhim mesom in ostalimi specialitetami. Uporaben namig, ki vas bo rešil iz marsikatere zagate je, da kanapeje vedno nosite v usta z levo roko, da desna ostane prosta in čista. Morda vas ravno v trenutku, ko ste segli po kanapeju, nekdo ogovori, s katerim se boste rokovali. Desna roka naj bo zato vedno čista. Seveda pa je obvezna uporaba prtičkov.

Kje lahko pribor ostane na mizi?

Podobno kot pri kanapejih, ki jih jemo z rokami, lahko tudi pri nekaterih vrstah peciva pustimo pribor nedotaknjen. To velja za drobno, fino, krhko pecivo, ki ga lahko v celoti in ves čas jemo z rokami. Za druge vrste desertov – torte, strjenke in podobno uporabljajte pribor, prav tako pa tudi za zavitke iz vlečenega testa, biskvite, rulade, omlete ali štruklje.

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?rimljanka
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti

Dnevna potreba po energiji

kg
cm
let

Več formul »