Da se za mizo ne osramotite

Za mizo vedno urejeni

Prvo in osnovno pravilo lepega vedenja pri mizi je, da ne glede na priložnost, za mizo vedno sedemo v čistih oblačilih in s čistimi rokami. Izogibajte se, da bi pred ali celo med jedjo v ustih imeli žvečilni gumi. Če se vam po nesreči le pripeti, da za mizo sedete z žvečilnim gumijem, potem ga hitro in kar se da diskretno odstranite in zavijte v papirček ali robček ter diskretno odložite.

Nikoli si ne privoščite, da bi med obredom prižgali cigareto, kadili pipo ali cigare.

Moški pred jedjo snamejo klobuk z glave, najbolje preden sedejo za mizo. Ženske klobuk med obedom zadržijo na glavi, medtem ko ostala pokrivala (na primer kapo) snamejo z glave.

Med obredom vedno utišajte prenosni telefon.

Kako sedimo?

Zdi se samoumevno, pa vendar delamo številne napake. Na stolu vedno sedimo na celi površini in ne le na koncu stola, na katerem se po možnosti še gugamo. Zgornji del telesa naj bo vzravnan in približno za dlan odmaknjen od mize. Nikoli se ne nagibamo nad mizo, ampak hrano nesemo k ustom.

Noge pod stolom niso prekrižane ali kakor koli zvite, pač pa so sproščeno druga ob drugi, seveda pod mizo.

Komolci niso naslonjeni na mizo, pač pa nanjo položimo le dlani, do zapestja.

Ob mizi se nikoli ne češemo, ženske se nikoli ne šminkajo, prav tako se pri mizi nikoli ne uporablja zobotrebcev.

Komunikacija s strežnim osebjem

S strežnim osebjem v lokalu se vedno pogovarjamo vljudno in spoštljivo. Nikoli ne izpustite vikanja, nikoli ne zahtevajte, temveč vedno prosite, na primer, za nov kozarec, za zamenjavo pribora in podobno.

Prav tako počakajte, da strežno osebje dvigne pokrove, saj tega nikoli ne počno gostje sami.

Ko strežno osebje servira hrano, jim gostje pri tem ne pomagajo. Ne prevzemajo krožnikov iz njihovih rok in jih postavljajo na mizo. To vedno opravi strežno osebje.

Pogovori pri mizi

Pogovori med obredom so seveda dovoljeni, vendar je najbolj primerno, če se pogovarjamo le s sosedom na levi in desni strani. Če levega ali desnega soseda ne poznamo, se mu najprej predstavimo. Med glavnimi hodi se lahko pogovarjamo tudi z drugimi gosti, vendar le tako, da nam ni potrebno povišati glasu. Teme pogovora, ki jih izbiramo, so sproščujoče, izogibamo pa se političnim in verskim pogovorom.

Med zdravico, ki so odvija po glavni jedi, se ne pogovarjamo s sosedi. Poslušamo gostitelja in si nalijemo kozarce. Po koncu zdravice nazdravimo s polnimi kozarci, običajno z vinom. Trkanje s kozarci poteka s sosedi, z ostalimi gosti, ki pa niso na dosegu roke, pa le dvignemo kozarce v smeri proti njim, se nasmehnemo in pogledamo v oči. Trkamo lahko tudi z brezalkoholnimi pijačami, ne pa tudi s penečim vinom.

Še nekaj namigov, da se med obredom ne osramotite:

• Nikoli si ne oblizujemo prstov.
• S prsti lahko jemo le pecivo, kruh in nekatere vrste sadja.
• Z roko lahko iz ust vzamemo le koščice sadja, pa še to vedno z levo roko.
• Prevročih jedi nikoli ne pihamo, da bi se ohladile.
• Kozarce s pecljem vedno držimo za pecelj in nikoli za čašo.
• Izjema je le kozarec za konjak.
• Kozarce, ki nimajo peclja, držimo na sredini in ne na vrhu.
• Če določene pijače ne želimo popiti, kozarca ne prekrivamo z dlanmi ali ga umikamo, ampak se le zahvalimo in pijačo vljudno odklonimo.
• Če kos pribora pade na tla, ga poberemo in odložimo na rob, da ga strežno osebje lahko odnese in zamenja.
• Tudi pri pospravljanju ne pomagajmo strežnemu osebju.
• Če nas med ali po obedu napade kolcanje, odidemo od mize.
• Na koncu pogostitve se zahvalimo gostitelju in strežnemu osebju.