Ko užalite in prizadanete

Tudi če se je to zgodilo enkrat, je bilo enkrat preveč. In če bi si želeli, da se nam to ne bi pripetilo, da nas ljudje ne bi razočarali, je pomembno predvsem to, da smo že mi sami boljši, da smo njihov vzor ter da tudi mi ne ponavljamo podobnih napak. Hitro izrečemo besede, ki ljudi užalijo, storimo dejanje, ki človeka prizadene in če se tega zavedamo, bomo lahko bolj previdni, da teh in podobnih napak tudi mi ne bomo ponavljali.

Nikoli ne pozabite: Svoboda govora je dobra, žaljivo govorjenje pa nikoli!

Ne bodite žaljivi!

Tudi če zagovarjate svobodo govora, kar je vsekakor prav, ne smete biti nikoli žaljivi in nikoli ne izgubite mere dobrega okusa. Sami ne želimo, da bi nas drugi užalili, zato se tudi vi sami trudite, da postanete boljše osebe ter da se izogibate bahanju, preklinjanju in prostaškemu govorjenju, obrekovanju, lažem in zlonamernim besedam, obsojanju drugih, samopomiljevanju, pripombam, ki nekomu jemljejo pogum, pritoževanju, tarnanju, poniževanju in spravljanju v zadrego, zbadljivkam, prikrojevanju resnice, seksističnim pripombam in namigovanjem na narodnost in raso, poniževanju določene starostne, rasne ali verske skupine, grožnjam, prepiranju, prekinjanju, kričanju in podobno.

Umetnost pogovarjanja je tudi v tem, da ne izgovorimo napačnih, zlonamernih ali prostaških besed, ko nas to zamika.

Kaj najbolj omadežuje?

Če želite izboljšati svoje vedenje, način izražanja in osebnostno napredovati, se izogibajte vedenju, ki najbolj omadežuje:

• Preklinjanje in prostaško govorjenje.

Sodobna pop glasbena industrija je preplavljena s kletvicami. V rocku in rapu, filmih, televizijskih nadaljevankah ali resničnostih šovih so nekaj povsem običajnega in marsikje nekaj povsem sprejemljivega. Prostaškega govorjenja in preklinjanja ne bo mogoče izkoreniniti, to je vsekakor utopično pričakovati, pa vendar lahko z dobrim vzgledom in vzgojo pokažemo, kje je takšno vedenj povsem nesprejemljivo in neprimerno. Predvsem je pomembno, da se zavedamo, kje kletvic res ni primerno uporabljati – povsod tam, kjer bi z njo lahko kogar koli užalili.

• Pritoževanje, tarnanje, cmeravost.

Ljudje se pogosto sploh ne zavedamo, kako, predvsem pa, koliko se pritožujemo. Poskusite narediti preprost test. Zastavite si nalogo, da se en dan, zgolj 24 ur, ne boste nad ničemer in nikomer pritoževali. Ne nad vremenom, ne nad hrano, sosedi, nalogami in obveznostmi, ki vas čakajo, ne nad čakanjem na avtobus, ... Bo šlo ali je naloga pretežka? Nedvomno je za marsikoga ta naloga neizvedljiva, pa vendar če se jo lotite in se poskušate postopno otresti nenehnega pritoževanja in tarnanja nad situacijo, vam bo precej lažje, spoznali pa boste tudi, kako pogosto se pritožujete nad nepomembnimi stvarmi, na katere nimate vpliva in zaradi katerih le izgubljate svojo pozitivno energijo.

Zlonamerne besede predstavljajo verbalno nasilje.

• Zlobno in zlonamerno govorjenje.

Zlobno govorjenje je način, ki človeka najbolj prizadene. Uporabljati besede kot orožje, da z njimi nekoga ranimo in prizadenemo, je nesmiselno, boleče in lahko hkrati povzroči trajne bolečine. Po drugi strani pa lahko v nas prebudi boleče spomine na čase, ko nas je nekdo nehote prizadel ali celo, ko smo mi koga prizadeli. Če smo sami kdaj izkusili, kako boleče so lahko besede in kako močno so nas ranile, bomo v prihodnje bolj pozorni, da te napake ne ponovimo. Saj veste, kako pravi pregovor: »Nikomur ne stori nič takega, kar ne želiš, da bi kdo drug storil tebi.