Čebula

Čebula je tudi zdravilo – za ljudi in za vrt. Pri ljudeh čisti kri, spodbuja tek, krepi srce in živce, v vrtu pa s svojim vonjem odganja pršice, ki srkajo sokove fižola, kumar in buč. Raste naj v mešanem posevku s korenjem, saj se medsebojno varujeta pred korenjevo in čebulno muho.

Poleg korenja raste dobro tudi v družbi z radičem tržaški solatnik, treviški rdeči in verona, z glavnato solato, kumarami, krompirjem, jagodami, šetrajem in koprom, na zelo peščenih tleh pa ji bo zelo godila bližina kamilic.

Najugodnejša za čebulo so rahla, peščena, zračna in topla vrtna tla. Ker ne prenaša svežega hlevskega gnoja in gnojil, bogatih z dušikom, jeseni sončne grede pognojimo s kompostom ali kalijevimi gnojili (npr. lesni pepel).

Sajenje čebulčka

Konec marca do začetka aprila sadimo čebulček čebule holandska rumena, sturona in ptujska rdeča. Razdalja med vrstami naj bo od 20 do 25 cm in v vrsti 10 cm. Iz vsakega čebulčka bo avgusta zrasla po ena debela čebula.

V jeseni sadimo čebulo majski srebrnjak in holandska rumena.

Nega med rastjo

Čebulo vedno previdno okopavamo, da ne ranimo korenin, ki se razraščajo plitvo pod površino tal. Običajno gnojimo 14 dni pred setvijo ali nekaj dni po redčenju čebule, z mineralnim gnojilom, ki vsebuje veliko kalija in malo dušika.

Spravilo pridelka

Ko listje porumeni in se povesi, je čebula zrela. Dozorevanje lahko pospešimo s tem, da čebulo nekoliko privzdignemo z lopato, tako da se bo večina korenin pretrgala.

Čebulo, pridelano iz čebulčka, spravljamo julija in avgusta, iz semena pa avgusta in septembra. Pulimo jo v toplem vremeu, odstranimo štrleče lupine in ostanke prsti s korenin ter jo na zraku posušimo. Suho čebulo zvežemo v šope ali pa s cevnimi listi spletemo v kite. Hranimo jo na hladnem, suhem in zračnem mestu.

Vir: Semenarna Ljubljana, d.d.
Več informacij na www.semenarna.si, www.kalia.si