Do več energije in manj kilogramov

AMARANT ZA VEČ ENERGIJE

Blizu 8.000 let staro žito je amarant, ki so ga že Azteki uživali v velikih količinah, saj so verjeli, da je bogat vir energije, zato so s tem superživilom hranili svoje vojake. Amarant vsebuje med 12 in 18 odstotki proteinov in esencialnih aminokislin lizin, metionin in cistein, po čemer se razlikuje od ostalih žit. V amarantovem olju je tudi redka oblika vitamina E, ki pa je izjemno blagodejna za naše zdravje, saj deluje proti rakavim obolenjem, preprečuje oksidacijo holesterola in pomaga pri vnetjih.

Pri amarantu so užitni tudi listi, ki imajo celo večjo prehransko vrednost kot listi špinače. Amarant je idealen dodatek k zajtrkom, kruhu, kolačkom, krekerjem in palačinkam.

LAJŠAJMO SIMPTOME PREDMENSTRUALNEGA SINDROMA Z JEČMENOM

Ječmen je eno od najstarejših gojenih žit. Kako zelo so ga cenili, potrjuje dejstvo, da je angleški kralj Edvard I. mero inč enačil s tremi ječmenovimi zrni, Egipčani pa so svojim mumijam na poslednjo pot dali tudi ogrlice iz ječmena.

Ječmen vsebuje vitamina B in E, kalcij, baker, jod, železo, magnezij in kalij. Vsebuje tudi ogljikove hidrate, vlaknine in l-triptofan. Učinkovito deluje na prebavni in živčni sistem. L – triptofan, ki ga vsebuje, je aminokislina, ki jo učinkovito uporabljamo za lajšanje predmenstrualnega sindroma in ob blažji nespečnosti.

Ječmen tudi znižuje sladkor v krvi, vsebuje pa še hordenin, ki izboljšuje delovanje srca in učinkuje proti driski. Nakaljen ječmen vsebuje encime, ki lajšajo prebavne težave in zakisanost. Ječmenove zdravilne lastnosti najbolje izkoristimo tako, da pijemo ječmenovo vodo, ki jo pripravimo iz nakaljenega ječmena. S kuhanjem namreč uničimo večino koristnih encimov, največji hranilni in zdravilni učinek pa dosežemo, če uživamo neoluščen ječmen.

OHRANIMO ZDRAVO SRCE Z RŽJO

Rž je po sestavi še najbolj podobna pšenici, vendar pa vsebuje manj glutena. Rženi izdelki so izjemno primerni za diabetike in tiste, ki želijo izgubiti kak odvečen kilogram, saj vsebuje vlaknino, zaradi katere takoj občutimo sitost. Iz rži pa tudi destilirajo alkoholne pijače, kot je viski.

Rž vsebuje vitamine B, E in K, folno kislino, ogljikove hidrate in vlaknine. V njem najdemo še baker, železo, magnezij, kalij, selen in žveplo. Rž vsebuje tudi snovi, ki znižujejo viskoznost krvi in pomagajo ohranjati zdravo delovanje srca.

Nenazadnje pa je tu še pšenica, ki je prevladujoče žito v naši prehrani. Dobra je za pripravo kruha, saj vsebuje izjemno veliko glutena. Ponaša se z vitamini B in E ter folno kislino, bakrom, železom, magnezijem, kalijem in cinkom. Vsebuje pa še vlaknine, beljakovine in ogljikove hidrate.

ŠKODLJIVCE IZ ŽITA PREŽENEMO Z LOVORJEM

Ker so žita polna vitaminov, mineralov, vlaknin in ogljikovih hidratov, imajo ljudje, ki jih redno uživajo, več energije in večjo potrebo po gibanju. Če povečamo število žit v naši prehrani, bomo imeli več energije, več volje za gibanje, naše telo pa bo manj shranjevalo maščobe, sladkorje in slab holesterol.

Če želimo žito obvarovati pred škodljivci, moramo dati v posode, v katerih jih hranimo, lovorov list ali pa čili, prav tako pa se žita ne bodo navzela njihovega vonja ali okusa, ker jih pred kuhanjem ponavadi izperemo, nato pa še kar nekaj časa kuhamo.