Piškoti z nadevom iz pistacij

To pecivo sem delala za novo leto (2007), je dobro, lahko stoji, imam ga pod nazivom "Fišeci sa pistacijama" (forum.hr- od polly) - sestavine so popolnoma iste,edino v testo sem dala naribano lupino ene limone.

Tudi jaz kupujem pistacijo v A, sem jo kupla pri nas, pa se mi zdi da v naših trgovinah preveč dolgo stoji in je "stara".

Na pistacije se kar dobro spoznam. Tisto, kar omenja Katka, so verjetno pinjole (= seme iz pinijevih storžev), kar tudi spada pod bolj eksotične "oreščke" (ki jih je sicer poznala tudi moja babica iz 19. stoletja), a ni pistacija.

Pistacije vsi poznamo tiste v lupinah in soljene, vendar te za pecivo nikakor NISO primerne (tudi če se mučiš in jih pereš!). Na ljubljanski tržnici imajo tudi pistacije brez zunanjih trdih lupin in nesoljene, vendar jim je treba "sleči" notranjo kožico (potrebno jih je popariti tako kot mandlje, vendar je posel precej bolj neprijeten).

Potem pa je tu še znana in večkrat omenjena trgovina Zehrer v Celovcu http://www.zehrer.at/ (in gotovo še kakšna podobna trgovina v Avstriji). Tam lahko kupiš krasne olupljene zelene pistacije na vago, lahko celo izbiraš med manj zelenimi (cenejšimi) in bolj zelenimi (dražjimi).

Ja, in potem so tudi še sesekljane pistacije firme Schwartau, ki so jih včasih imeli tudi pri nas, a jih sedaj že dolgo nisem videla. Čisto v redu, a tako drage, kot bi bile iz suhega zlata!

Sicer je okus pistacij res nekaj posebnega, vendar ne toliko boljši in drugačen od mandljevega. Gornji piškoti bi bili prav tako dobri z mandlji namesto pistacij.

Pa še zanimivost: v moji Kalinškovi iz leta 1953 je tudi napisano, kako pripraviš "zelene mandeljne" za krasitev sladic, in sicer jih - olupljene cele ali zmlete - namočiš v zeleni jedilni barvi, da jo vpijejo, in jih nato posušiš.