Prispevaj
Shrani
Natisni
Adžika
kavkaški bratec balkanskega ajvarja
5 min
5
Sestavine
paprika
česen
sol
Postopek
Lahko bi zapisali, da je edina nujna lastnost adžike rdeča barva, pa bi niti to ne držalo, ker jo pripravljajo tudi iz zelene paprike. Tako je edino nespremenljivo pri adžiki pravzaprav to, da je podobna ajvarju, in sicer v tem, da ima vsak recept za adžiko/ajvar svojo babico, družino ali vas (da ni morda obratno?) in vsak je dosti bolj pravilen od prav vseh ostalih, zato bomo podali le okvir.
Dorečeno ni niti, ali naj bo adžika (ali posamezne njene sestavine) kuhana ali presna, trajna ali sprotna, ostra ali sladka. Zato se zanašajmo na intuicijo, trenutek in okus.
Zmeljemo svežo papriko. Dodajamo mleti česen ter sol, dokler nismo temeljito prepričani, da je stvar hudo premočnega okusa, a v resnici prav tedaj ni.
Če pa je preredka, se nam ponuja več možnosti:
- nekoliko pokuhamo, da izpari odvečna tekočina
- namesto (dela ali vse) sveže paprike vzamemo mleto suho ali suho zmleto papriko
- namesto (dela ali vsega) svežega česna vzamemo mletega suhega
- dodamo mlete orehe
- dodamo suhe mlete začimbe (eno, dve, tri... vse iz nabora mešanice hmeli suneli)
Če nam uspe narediti pregosto adžiko, bo zdržala dlje (v hladilniku precej dolgo), odvisno seveda tudi od slanosti; taki lahko dodamo nekaj vinskega kisa, pred postrežbo pa jo lahko razredčimo z vodo in/ali zmleto svežo papriko.
Odvisno od ostrine in konsistence ponudimo adžiko k pečenemu meso (spet – kot ajvar), jo uporabljamo v kavkaških (npr. gruzijskih) kulinaričnih podvigih ali pustimo ustvarjalnosti prosto pot.
Opombe
Sama beseda »adžika« izhaja iz abhaščine (eden od jezikov severozahodnokavkaške jezikovne družine), pomeni pa preprosto "sol" (pri čemer je »a« določni člen, »džika« pa "sol"). Temu, kar ves ostali svet imenuje »adžika«, pa pravijo Abhazi menda »apirpildžika«, kar bi se dalo prevesti kot "poprova sol" ali "paprikova sol" (»a« - določni člen, »pirpil« - "poper" ali "paprika", »džika« - "sol") ali pa tudi »adžikakapš«, kar pomeni "rdeča sol".
Gruzijci pravijo adžiki tudi »svanuri marili« (სვანური მარილი), če je tako suha, da pravzaprav ni več pasta, ampak začimbni prah. Izraz pomeni po gruzijsko "svanetska sol", pri čemer je Svaneti (სვანეთი) ena od gruzijskih pokrajin.
Po zaključku prazničnih druženj vam ni treba skrbeti še za umazano posodo. Izdelki Somat odstranijo tudi najtrdovratnejšo umazanijo in ostanke hrane. #enjoytogether*
*SPONZORIRANO SPOROČILO
Predlogi za vino
Mnenja o receptu
Odličen in recept in zanimivo branje, in to zgolj iz treh sestavin.
Uživala že ob branju recepta in razlagi. Bravo!
Čestitke, kolega 666, končno nekaj novega in izjemno natančno napisano. Tako se pišejo recepti,ti si mu dodal še lingvistični del in resnično upam, da se bo koga kaj prijelo in še bolj upam, da bo kdo ob branju tvojega zardel. :)
Kako smo si različni...postopek ki je daljši od 5 cm preskočim, pa brez zamere trišest!
Oh, nobene zamere, to je stvar okusa 
Vsak izmed nas pričakuje kaj drugega od receptov, išče v njih kaj drugega. Eni bi samo instant navodila za klasiko, drugi iščejo ideje za nove kombinacije, tretji nove in inovativne načine priprave znanih stvari... nekateri pa radi preberejo tudi kako zgodbo in razlago. Poleg tega jedem, ki so nam tako ali drugače bližje, ni treba dodajati toliko razlage kot morda gruzijskim, tajskim, indijskim ipd.
Hvala za komplimente! Zardel sem kar jaz 
Že vrsto let jo uporabljam, vendar do danes nisem poznala njenega imena.
Moja adžika je narejena iz mlete sveže češnjevo rdeče koničaste paprike (npr. kaptur, kurtovska kapija), zelo gosta in nekuhana, s česnom ali brez, vložena v majhne kozarčke. Različica brez česna zdrži neodprta v kleti tudi eno leto (če je seveda prej ne zmanjka :) , odprt kozarček hranim v hladilniku. Uporabljam predvsem različico brez česna, ki mi je ljubša, ker česen rajši dodam tik pred uporabo (običajno drobno sesekljanega). Dodajam jo v golaž (krompirjev, mesni, sojin), paprikaš, zelenjavne enolončnice, pikantne juhe iz stročnic, v doma narejene skutno-smetanove namaze (npr. liptovski sir) itd.
666, hvala za pojasnilo, od kod izvira moja "slana paprika" in kako ji je ime :) Receptu in razlagi dajem petico, poslala pa sem tudi fotografijo.
Uporaba adžike je mnogim preprostim zelenjavnim jedem, ki jih kuham, dodala čisto nove razsežnosti okusov. Upam, da bo fotografija pikantnega fižolovega golaža, začinjenega z adžiko in obogatenega s kislo smetano, ter kruhovih žličnikov, soljenih in začinjenih izključno z adžiko in bazilikinim pestom, spodbudila še koga, ki obiskuje kulinariko.net, da poleti oziroma jeseni iz dišečih temnordečih paprik pripravi čisto svojo lastno adžiko, s česnom ali brez, presno ali kuhano - domišljiji pustite prosto pot :)
To pa je res zanimiv in uporaben recept. Bom poskusila narediti.
Zdaj je sezona rdečih koničastih paprik tipa kozji rog (kurtovska kapija, kaptur, slonovo uho) na višku, zato bo tale recept morda prišel komu prav - adžika (s česnom ali brez) je odlična in vsestransko uporabna, toplo priporočam
