Prispevaj
Shrani
Natisni
Zvezdice alla Alfredo
Adžika
kavkaški bratec balkanskega ajvarja
5 min
5
Sestavine
paprika
česen
sol
Postopek
Lahko bi zapisali, da je edina nujna lastnost adžike rdeča barva, pa bi niti to ne držalo, ker jo pripravljajo tudi iz zelene paprike. Tako je edino nespremenljivo pri adžiki pravzaprav to, da je podobna ajvarju, in sicer v tem, da ima vsak recept za adžiko/ajvar svojo babico, družino ali vas (da ni morda obratno?) in vsak je dosti bolj pravilen od prav vseh ostalih, zato bomo podali le okvir.
Dorečeno ni niti, ali naj bo adžika (ali posamezne njene sestavine) kuhana ali presna, trajna ali sprotna, ostra ali sladka. Zato se zanašajmo na intuicijo, trenutek in okus.
Zmeljemo svežo papriko. Dodajamo mleti česen ter sol, dokler nismo temeljito prepričani, da je stvar hudo premočnega okusa, a v resnici prav tedaj ni.
Če pa je preredka, se nam ponuja več možnosti:
- nekoliko pokuhamo, da izpari odvečna tekočina
- namesto (dela ali vse) sveže paprike vzamemo mleto suho ali suho zmleto papriko
- namesto (dela ali vsega) svežega česna vzamemo mletega suhega
- dodamo mlete orehe
- dodamo suhe mlete začimbe (eno, dve, tri... vse iz nabora mešanice hmeli suneli)
Če nam uspe narediti pregosto adžiko, bo zdržala dlje (v hladilniku precej dolgo), odvisno seveda tudi od slanosti; taki lahko dodamo nekaj vinskega kisa, pred postrežbo pa jo lahko razredčimo z vodo in/ali zmleto svežo papriko.
Odvisno od ostrine in konsistence ponudimo adžiko k pečenemu meso (spet – kot ajvar), jo uporabljamo v kavkaških (npr. gruzijskih) kulinaričnih podvigih ali pustimo ustvarjalnosti prosto pot.
Opombe
Sama beseda »adžika« izhaja iz abhaščine (eden od jezikov severozahodnokavkaške jezikovne družine), pomeni pa preprosto "sol" (pri čemer je »a« določni člen, »džika« pa "sol"). Temu, kar ves ostali svet imenuje »adžika«, pa pravijo Abhazi menda »apirpildžika«, kar bi se dalo prevesti kot "poprova sol" ali "paprikova sol" (»a« - določni člen, »pirpil« - "poper" ali "paprika", »džika« - "sol") ali pa tudi »adžikakapš«, kar pomeni "rdeča sol".
Gruzijci pravijo adžiki tudi »svanuri marili« (სვანური მარილი), če je tako suha, da pravzaprav ni več pasta, ampak začimbni prah. Izraz pomeni po gruzijsko "svanetska sol", pri čemer je Svaneti (სვანეთი) ena od gruzijskih pokrajin.
Po zaključku prazničnih druženj vam ni treba skrbeti še za umazano posodo. Izdelki Somat odstranijo tudi najtrdovratnejšo umazanijo in ostanke hrane. #enjoytogether*
*SPONZORIRANO SPOROČILO
Mnenja o receptu
Tisti, ki je tole že delal? Kako zelo slana mora biti tale reč? Ker nimam predstave.... Imam pa veliko zelenih paprik, bi naredila....
Precej slana mora biti, tako se shranek tudi dolgo ohrani, meni adžika brez česna v hladni kleti dobro zaprta v majhnih kozarčkih zlahka zdrži tudi dve leti (kadar je bogata letina paprik, nastane veliko kozarčkov
), en kozarček-rekorder, ki ga namenoma hranim, da vidim, kdaj in če se mu bo začela spreminjati barva, pa je star že dobra tri leta in adžika v njem je še vedno enako živordeče barve kot sveže narejena.
Po odprtju kozarček obvezno hranim v hladilniku.
Količina soli je pa zelo odvisna od vrste paprike in od tega, kako sočne oziroma mesnate so - pri bolj vodenih paprikah je seveda potrebno precej več soli, nemogoče je navesti količino, ker je vsakič drugačna. Sama najrajši uporabim popolnoma zrele paprike, za običajno uživanje že malce prezrele, premehke, takrat je adžika lepo pastozna (na fotografiji avtorja recepta 666). Adžika v kozarčku na moji fotki v galeriji je narejena iz bolj sočne paprike in je zdrizasta, zelo gosto tekoča.
Iz zelene paprike adžike še nisem delala - verjetno ne bo imela tistega sladkastega priokusa, ki ga da zelo zrela rdeča paprika, vprašanje pa je tudi, kakšna bo barva - temno zelena, olivna, rjavo zelena? Prav radovedna sem, lesnik
, naj ti adžika imenitno uspe!
Nedavno sem kuhala boršč, receptura (recept je v bazo KulSlo prispevala članica Annette) je narekovala tudi svežo rdečo papriko, ki pa je nisem imela. Tako sem namesto sveže paprike dodala jušno žlico adžike, vendar sem boršč seveda ustrezno manj solila (pravzaprav dosoljevanje skoraj ni bilo potrebno).
Vsestransko uporaben shranek, tale adžika, priporočam!