16. apr 2007 10:16
Kot je že bilo omenjeno, različne vrste riža so namnejen za različne jedi in temu primerno se riž pripravlja. Ni vsak riž za vse.
Za kitasjke, tajske in vzhodnjaške jedi ne moremo uporabiti riža, ki se ne lepi (kar ne pomeni,da je pocast), ker ga potem ne moremo jesti s paličicami (kot kitajci, medtem ko na Tajskem palice niso ravno v uporabi). Kako bomo s pličicami prijemali vsako zrno pozebej?
Podobno velja za suši - kako naj se drži skupaj, če bi vsako zrno zase?
Rižote so druga zgodba, pilavi prav tako. Prava rižota pomeni, da so zrna sprijeta (ne pa tudi, da je zadeva pocasta), struktrura riža je pa takšna, da zrna vpijajo dodatke.
Jasminov riž, basmati - to so že druge zgodbe. Meni jih je za rižoto škoda, ne uporabljam pa nobenega drugega riža razen omenjenih za priloge h kitajskim, tajskim in podobnioh jedem. Pripravljam ga le na pari ali p ga po določenem postopku kuham v vodi samo z nekaj kapljicami olja.
Za pečen riž na vzhodnjaški način pa mora biti riž najšprej kuhan in potem popolnoma ohlajen (najbolje ga je pustiti kar čez noč). Na maščobo i n morebitne dodatke se potem daje po žlicah in se nenehno meša in praži, da se zrna razdvoojijo in vpijejo sok. tak riž ni nikoli pocast, so pa jedni polne okusa, najsi bodo zelenjavne ali mesne.
Skratka, riž je nikdar končana zgodba. Na zalogi imam vedno vsaj tri vrste riža, najbolj srečna pa sem, ko jih je vsaj pet različnih vreč in škatel na policah...
Mamamia
mamamia