Riž!!! na pomoč!!!!!

23. feb 2015 7:02

Mamamia, hvala vam lepa. Bom enkrat poskusil. Vsekakor. 
Rad se pozanimam kako in kaj in iščem najboljši približek tistemu,kar imam v mislih. We never stop learning!

Se dalje bom spremljal in spraševal, saj slednje ne boli in razveseljuje, ko nekaj uspe, kot smo si zamislili.
TOP!

Italijana pa, za mene, veljata za cara teh kuharskih oddaj in sem ju spremljal od prve do zadnje oddaje. To je to, kar za mene SO Italijani in kar jih dela tako uber duper simpatične!
Da se ti kar zavrti od pozitive in uživanja!

Vprašanje: Kakšno pa je vaše mnenje glede (meni osebno najboljša priloga ali pa kar na žlico kot samostojna jed) rižiBižija? Kako ga ve/vi pripravite in kaj (a obstaja sploh?) je tista PERFEKTNA izvedba oz po regelcih najbolj klenih,trdoživih in patriotskih Italijanov. Po domače; kako so to delale none? 
Je vsaka regija imela svoj način priprave, ali obstaja eden in edini. Recept namreč.

---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

23. feb 2015 9:34

Polepšala si mi dan ...

23. feb 2015 18:49

En in edini recept? Teoretično sigurno (preprosto je to na maščobi in čebulici dušen riž z grahom, obogaten z maslom in parmezanom), praktično pa ima vsaka hiša svoj lonec in svoje jedce, ki majo sigurno najraje takega, kot paše njim ;)

Naš izraz "rizi-bizi" seveda izhaja iz italijanske zloženke/okrajšave za "riso e piseli" = "risi e pisi"
In "risi e pisi" naj bi bila tipična beneška jed.

Jaz ga delam enostavno na tak način, kot tale možakar na lnku, brez velikih receptov in filozofiranja, še zelenjavne osnove nimam ponavadi ri roki, tako da ga samo z vodo zalivam.
https://www.youtube.com/watch?v=JExncwBBDBs

24. feb 2015 5:08

24. feb 2015 11:42

Brando, še malo, pa bo rižev doktorat gotov

24. feb 2015 12:55

Čarli

En in edini recept že lahko obstaja, a še ena gospodinja ga lahko pripravi vsakič malo drugače. Če pa se spomnim, kako ga je delala moja mama, se mi pa pocedijo sline. Delala ga je itak samo poleti, ko smo imeli svež grah. Tisti grah je bil sladek in dober že brez kuhanja. Naredila ga je na popraženi čebuli, dodala riž, grah, na koncu posula s svežim peteršiljem, parmezana nismo niti poznali, niti slišali zanj. Ponavadi so bili zrezki v omaki zraven in zelena solata. 

25. feb 2015 7:03

wow, mamaF, tale Cesare je v svoji mali kuhinji totalno simpatičen. Revelacion.

25. feb 2015 10:54

Preprosto je vedno najboljše, vsaj zame. Ko gledam dragega Jamieja in vse njegove sestavine, me že skoraj vse mine, pa sem ga dolgo kar občudovala, a kar je preveč, je preveč.

25. feb 2015 17:19

Glej tale dva Italijana, Contalda in Carluccia (če imaš čas), zabavno je še pa še in seveda je videti, da si BBC privošči lepo na veliko delati, kot je treba, hkrati pa v seriji v vsaki epizodi, med postanki v neki pokrajini, kuhata s preprostim pripomočki (velikokrat tud na prostem ali na kakšnem domačem ognjišču) in malo sestavinami različne tipične jedi, ki so v neki regiji še posebej doma. Vse delata ročno, še mikserja skoraj ne vidiš, vse po domače, "po starem", recepti pa so perfektni. Bi šla kar z njma ;)
Jaz se z njima zabavam že nekaj večerov, prej te serije nisem poznala.
Na tem YT kanalu boš našla še več delov, tule je eden za pokušino :)
https://www.youtube.com/watch?v=mjrtbl3tmVc

@Vendelina, Cesare in njegova domača kuhinja sta tudi mene pritegnila. Posoda iz časov naših mater, navadni štedilnik, tipček pa simpatičen do konca 

25. feb 2015 19:50

Jaz tudi pravim, da je italijanska kuhinja zelo enostavna in preprosta, zato se je pa tudi tako razširila povsod po svetu. Komplicirat začnejo francozi, če mene vprašaš komplicirajo Tajci, Kitajci (če hočeš res prav kitajski okus rabiš več kot samo sojino omako in ingver), tudi najbolj simpl tajska solata ima za eno goro sestavin. Samo potem, ko se enkrat navadiš, je čisto enostavno. Odpreš hladilnik in povlečeš iz njega vse kar rabiš in kar mora biti shranjeno na hladnem, še kako stvar iz zmrzovalnika (limetine liste in in tele bird eye chilije imam vedno na zalogi), potem greš v špajzo...res, samo začeti je treba, potem pa zalaufa. 

Še vedno pa kar ne morem verjet, da je Genarro delal tisti ragu brez česna! O baziliki pa ne bi več.