18. mar 2007 18:17
Še dva ocvirka: mladenka mojih znancev je pred dnevi vsa navdušeno pripovedovala po telefonu, da bodo na maturantskem plesu trubači.
Pred kakim letom sem naredila kratek test: vse razpoložljive moške in ženske, od 45 do 75 sem prosila, naj na hitro naštejejo NOVEJŠE izvajalce slovenske narodne zabavne. Rezultat je bil pričakovan: vključno z mojim očetom, ki je ob mojem komentarju zares zardel, so vsi moški našteli najmanj pet ženskih skupin: Vesele Štajrke, Mlade frajle,Atomik harmonik, pa tako naprej, pri "običajnih" ansamblih pa je šlo zelo počasi, ženske pa so že začele z zaresnimi ansambli. A moj komentar ? Jasno je, kaj hoče publika.
Malo prej sem v enem tedniku zagledala fotografijo mojega prijatelja , v rokerski legendi osemdesetih. Povem vam, da je z istim žarom igral pri narodnjakih. Zdaj ima idejo, da bi imel en country band, jasno, da ga podpiram. Prav on pa je že takrat rekel, da je Natalija odlična profesionalka. Vidite, kaj zraste pri nas.
Najbrž je razumljivo glede na moja leta, da mi je bil neskončno všeč Oto Pestner. V živo sem ga videla pred nekaj leti, odlično odpeto, ampak ni vzpostavil stika s publiko. Prav pri njemu mi je všeč njegov odnos do različnosti v glasbi. Navdušena sem bila, ko sem ga slišala s 6packČukurjem . In ta isti 6 packčukrur je eno od svojih pesmi ( ni ravno moj stil ), izvedel s svetovnim prvakom v diatonični harmoniki Robijem Goterjem. ( Jasno, vsi so naše gore list.)
Sama spadam v genreracijo, ki je v svoji mladosti dirjala ob koračnicah pihalne godbe ( pa ne , da se hvalim, so tudi svetovni prvaki) in sem nekoč hrepenela, da se sprehodim s tavelikim bobnom. V torek sem jim to tudi povedala: bojda častijo zaboj piva in fotografa, da le pridem.
To je različnost, ki včasih nima nobene povezave z glasbeno vzgojo, izobrazbo , ampak gre samo za splet nostalgije, domoljublja, lepih spominov ( smrc !), všečnosti.
Stric iz Beograda, muzikant s slovensko dušo in s slovenskimi solzami, mi je ob posnetku Kreslinovega koncerta povedal, da so pred 2. SV ob igranju Bele nedeje mnogakateri na licu mesta naredili samomor, so se ustrelili že kar pred muzikanti. To pomeni, da je glasba toliko nabita s čustvi in da ji tudi čustva, ki so povezana s politiko, ni tuja.
(Aja, sem se spomnila, da se moram postaviti v vrsto za vstopnice za Mlakarja. Pa me prav malo briga, če komu ni všeč !?
Frina