Sin bo maja star 4 leta. Že od rojstva imamo probleme z njegovim hranjenjem ampak tole, kar se dogaja zadnje mesece, je pa res too much. Hodi v vrtec, vzgojiteljici pravita, da za zajtrk ponavadi poje bolj malo ampak kosilo pa poje celo (razen solate). Ne vem ali vzgojiteljici "nakladata" ali pa je sin v vrtcu res pod vplivom črednega nagona in poje vse, saj doma poje bore malo. Ampak res malo. Z možem se sprašujeva kako lahko sploh živi s tako majhno količino hrane. Med vikendom vedno jemo doma (kuhava midva z možem ali tašča) in takrat se vse začne. Zdaj ima že nekaj mesecev obdobje, ko zelo redko poje juho, v slast pa mu gredo le: tortelini, panirani zrezki, pomfrit in choco-pops ter palačinke za zajtrk. Na tej grozni hrani je pristal, ker je vso drugo hrano zavračal. Aja, da ne pozabim, da zadnje tedne poje (če poje) npr. porcijo tortelinov le zato, da potem dobi nagrado, npr. kinder jajček (ponavadi pri tašči in tastu). Tašča je osebno užaljena, če vnuk ne poje ničesar, kar je skuhala.
Z možem sva poskušala veliko načinov, npr. da mu ponujava bolj zdravo hrano, pa je sin raje lačen. Najbrž je malo krivo tudi to, da ima backup eno nadstropje višje pri tašči in tastu kjer ga sicer ne pitata (več) s sladkimi stvarmi ampak dobi sirovo štručko ali pa mu gre tašča skuhat kar hoče, potem pa itak tistega ne poje.
Včasih se mi zdi, da veliko preveč pozornosti posvečamo njegovi prehrani, ampak ko ga med oblačenjem vidim kako mu rebra ven štrlijo, mi gre kar na jok. Velik je 96 cm in težek 13,7 kg.
Je imel kdo podoben primer? Res rabim kak nasvet, ker se mi bo kmalu zmešalo. Naslednja postaja je sicer pediatrinja ampak se bojim, da bo priporočila le kak sirup za apetit (ker zdravil za to najbrž ni), kar pa smo že lani probali in ne pomaga.
Lp, Asja