Otrok nič ne je!

5. feb 2007 13:46

Bom kupila še Pikovit sirup ali pa tabletke. Do zdaj je imel že kar nekaj sirupov (Endovital, Čebelica Maja, Sanatogen...), le Pikovita še ne. Od sobote dopoldan pa do včeraj popoldan je bil sicer pri moji mami, tako da zadeve še nisem mogla dobro preizkusit. Edino pred večerjo je hotel kinder jajček, pa sem odprla hladilnik in rekla, da jih ni več. Pri mami je za kosilo vse pojedel, seveda, ker je bil pomfrit in panirani zrezki. Ker gre k njej približno 1x na mesec, ji ne bom nič težila, da naj spremeni prehrano, naj imata svoje veselje. Doma pa bo drugače. Vključila ga bom v pripravo obroka in če ne bo jedel, bom krožnik umaknila brez vsake scene. Mogoče se dogaja ta nesrečna zadeva tudi zato, ker smo ga do 2,5 let pitali, da je sploh kaj spravil vase in ga istočasno cel čas obeda animirali. Če se zdaj spomnim, je bilo prav grozno, z možem pa se še danes tolčeva po glavi kako sva bila neumna. No, pri drugem otroku tega nisva ponovila in hčerka je čisto sama od 16. meseca, ima pa tudi svoje fore :)))). Ok, to je to! Gremo novim zmagam naproti! Lp, Asja

5. feb 2007 14:30

Tudi sama imam enega malega sončka (2 leti) in ga tudi nikoli ne silimo s hrano... Tašča ga popazi kadar jaz delam čez dan pa ji vedno povem kaj naj mu skuha in kaj naj mu daje čez dan kar se tiče pitja pa sploh...Mu je vedno dala sok, ok brez sladkorja ampak vseeno dovolj, da se je mali želodček napolnil. Potem je lahko pojedel samo par žličk una pa čist konc dokler ni prišel mož domov...Zdej mu da res samo to kar midva z možem dovoliva pa me vsakič pokliče kako je fajn pojedel..Seveda včasih pa še vedno noče jesti ... Takrat ga vprašava kaj bi jedel in nama vedno pove zraven vseh nezdravih jedi tudi kakšno primerno (žganci so ena taka jed) Isabel

5. feb 2007 15:04

Moja hčera je mela težave že z dojenjem naprej. ena mš

5. feb 2007 15:42

Nisem brala vsega, ti pa povem iz lastnih izkušenj kako je bilo pri nas. Rodila se je s 1760 grami. Ja, prav si prebrala, niti 2 kili ni imela. In potem borbe v porodnišnici. Dva meseca sva bili notri in vsak dan borba za vsak gram pridobljene teže. Tako je šlo vse do pubertete. Suha, da si skoznjo videl in za vsak grižljaj sem se morala borit do onemoglosti. In danes, danes ima 17 let in veliko preveč kil. Tako kot ti zdajle najbrž ne verjameš meni, tako jaz takrat nisem verjela takim, ki so to dale skoz. Zdaj se borim za vsak grižljaj, ampak v minus, pa mi ne uspe nikakor. Pri svojih letih bi morala shujšat najmanj 10 kilogramov, pa si ona misli svoje in je in se ne da motit. Torej, ne sekiraj se in otrok bo že pojedel tisto in toliko kolikor mu paše. Važno da je zdrav in normalno razvit. lp Vesna

6. feb 2007 13:02

Mi pa imamo enega 16-letnika takšnega neješčega, ki je še danes zelo suh. Ko je bil majhen je bil v privat varstvu in kar naenkrat, tam nekje pri treh letih smo ugotovili, da zelo malo stvari je. Nobenih namazov, sira, mesnih izdelkov. Pa smo mu kuhali več mlečnih jedi. Čeprav smo imeli vsak dan kosilo, ko je prišel iz vrtca, je rekel, da je že jedel, pa ga nismo silili. Kasneje, ko je hodil v šolo, je obvezno moral biti zraven pri kosilu in je moral pojesti vsaj malo. Skratka, njegov izbor hrane je zelo zelo majhen, čeprav kuhamo vsak dan, zelo raznoliko, veliko zelenjave. Zelo malo ima jedi, ki jih ima rad, tiste pač takrat poje več, drugače pa čisto malo. Za večerje sem pa dolgo kuhala mlečne stvari, gres, riž na mleku, rižev narastek in palačinke, ki bi jih jedel za zajtrk, kosilo in večerjo. Od namazov pa je marmelado, evrokrem in arašidovo maslo. Če nima drugega, je kruh, vendar samo belega in sirove štručke, kar kupujemo samo za njega, da vsaj nekaj poje. Za zajtrk je Choko pops, samo eno vrsto, pa smo poizkusili čisto z vsemi kosmiči, če tega ni pa kakav in kruh. Je pa bil problem in je še zmeraj glede njegove malice v šoli. Nekaj časa je imel vegetarijansko, pa je bilo preveč sira in namazov, ki jih ne je. Pri običajni malici pa preveč sendvičev. Velik problem je tudi bil, ko smo kam šli na izlet, kaj za malico vzeti s seboj, včasih smo kar pozabili, da moramo nekaj posebnega. Potem pa smo se navadili in vzeli s seboj sirove štručke, pa kakšne politanke, pa je bil zadovoljen. Skoraj ne je zelenjave, solat in sadja, razen narezanega. Pa mu včasih narežem kakšno jabolko. Skratka mi ga nismo posebej silili, vendar je zmeraj moral sedeti zraven pri mizi in vsaj eno žlico pojesti. Tudi druge hrane ni dobil, pa se sploh ni sekiral. Je pa nor na sladke stvari. Vendar nikoli, res nikoli pri nas nismo imeli na zalogi nobenih sladkarij. Kakšen kinder jajček se je kupil, ko smo šli v trgovino, da ga je dobil, drugače pa nismo in še sedaj ne kupujemo sladkarij. Edine sladkarije so tiste, ki jih prinesejo obiski ali doma pečene za praznike . zvezdica55

6. feb 2007 16:48

V lekarni sem po naključju (zanima me, kaj pač je na tržišču) vzela brošurico FITOBIMBI, naravni izdelki za otroke firme Pharmalife. (www.pharmalife.si je še v pripravi, kar se tiče teh izdelkov fitobimbi). Ker občasno spemljam tale forum, mi je padel v oko izdelek Appetito bimbi, 200 ml sirup, pripravek na osnovi fruktoze s pelodovimi zrnci, pšeničnimi kalčki ter rastlinskimi izdelki. Piše, da na naraven način spodbuja tek. Predstavljenih je veliko izdelkov za malčke, brošura se mi zdi kvalitetno narejena, sicer je reklama, pa vendar se mi zdi informativna. Poskusiti ni greh, morda pa komu le pomaga. rimljanka

6. feb 2007 17:02

Naši dve punci sta glede hranjenja kot noč in dan.Medtem ko starejša je skoraj vse,je mlajša grozno izbirčna.Ima izbor jedi po svojem okusu in ne bo poskusila nič drugega.Ko jo že nekako pripričamo,da kakšno jed poskusi,da žlico za sekundo v usta in potem takoj reče da ni dobro,ne da bi zares poskusila. Zelenjave sploh ne je od sadja pa samo mandarine,jabolka in jagode,tudi kakšno pomarančo.Obužuje pa cmoke,palačinke,rižev narastek,špagete,golaž,pohane zrezke,pico.Torej samo stvari,ki redijo.Za zajtrk ima najraje čokoladne kosmiče ali keksolino,za večerjo pa tople kruhke(samo z sirom in kečapom,ker salam ne je) Si morte mislit,da je izbirčna celo pri sladkarijah.Od čokolade recimo je samo belo čokolado. Starejša pa uživa ob raznih solatah,ki si jih sama pripravlja. Asja,vem da ti je hudo zaradi sina,vendar daj mu za jest tisto kar ima rad,pa četudi ni najbolj zdravo.Seveda je prav,da narediš red glede sladkarij,ki tik pred kosilom res niso priporočljive,sploh pa ne priporočljive kot nagrada za pojedeno kosilo. Mislim pa,da da hrana ni preveč kriva zato,da je tako veliko bolan. Ti povem,da je moja starejša hči,večkrat bolana,kot pa naša mala izbirčnica.Ko sta prejšnji teden staknili virozo je bila mlajša dobra že po dveh dneh,starejšo pa je matralo cel teden. Ko je bila starejša še v vrtcu je bila bolna vsakih štirinajst dni,bila je suhcena z ogromnimi ponočnjaki,njena najpogostejša hrana pa so bili antibiotiki. Mlajša je bila bolna dvakrat ali pa trikrat v enem letu. Asja,čisto možno je,da je tvoj sinko tako suhcen zato,ker je velikokrat bolan in bolezen telo pač izčrpa.Mogoče se motim,vendar to razmišljam čisto iz lastnih izkušenj. V glavnem,naši punci se sedaj nič več ne pozna,da je bila pri štirih in petih letih tolikokrat bolna,pa tak drobižek,saj ima kar precej kil preveč,bolna pa je vseeno še velikokrat. Mlajša,ki pa živi od samih redilnih jedi,pa je ravno pravšnja,ne presuha ne predebela in hiperaktivna. Tudi moj dragi je izbirčnež in kuham jim tisto,kar imajo radi. Jaz pa si že nekaj časa kuham zase,ker sem se ob hrani ki jo imajo radi moji preveč zredila. Asja,upam da se ti bo glede sinka vse lepo uredilo! Naj vsak dan bo s soncem obsijan

7. feb 2007 13:52

Zvezdica 55! Saj sta si najina sinova čisto podobna! Sicer pa je s ponedeljkom, ko je šel spet v vrtec, začel malo bolj jest. Sladkih stvari (razen 1x frutabele z vlakninami) ni jedel nobene sladke stvari, če ne štejem choco - popsa za večerjo. Včeraj je imel krizo za kinder jajček, pa sem rekla, da ga ni. Ali sem že napisala, da sem skrila vse sladke stvari in da še mož ne ve kje so? Tako ga sin ne morem okrog prinest . Pri nas imamo od decembra zelo veliko sladkih stvari, drugače pa kupujemo le kinder jajčke. Ker je sin zadnje dni kar lepo jedel, sem mu za danes obljubila kinder jajček, če bo tudi večerjo pojedel. Potem bo pa spet za kak teden mir. Rimljanka! Sirup Apetito smo tudi lani kupili ampak ni pomagal. Moram pogledat, če je še uporaben in ga bom spet dala sinu. Škodit najbrž ne more. Ostalim pa hvala kar ste napisali. Mi je v veliko vzpodbudo kar ste napisali. Lp, Asja

7. feb 2007 16:07

Asja, če zdravnica ne dela problema iz njegove teže, se ne bi preveč obremenjevala s tem. Naš je tudi zrastel tja do 178 in je največji pri hiši. Sploh ne razumem kako lahko živi ob tako majhni količini hrane. Edino vzrajajte, da jeste skupaj in vsaj nekaj malega poje. Pri nas je še vedno tako, če ne jemo skupaj, potem sin sploh nič ne je, oz. je kruh ali palačinke, če jih je še kaj v hladilniku. Gledamo pa, da imamo kruh za njega oz. vsaj toaste stalno, da si napravi vsaj topli sendvič (edino v taki obliki je klobase, pa še to morajo biti piščančja prsa!). To pa je tudi vse kar si sam napravi. Sedaj je kar problem glede hranjenja, ker ima vsak drugi teden popoldne šolo. Pa ima priložnost tašča (prav uživa pri tem, da lahko za njega kaj skuha), da mu pripravi kar rad je: cmoke, palačinke in šmorn pa mogoče še šnite, seveda vse v dogovoru z nami. Lep deževen dan želim zvezdica55