Mleko po enem letu

10. jan 2008 9:39

Katero mojo kolegico?? To me pa res zanima. rimljanka

10. jan 2008 10:14

Ne rimljanka, ne boš me sprovocirala, da bom zdaj iskala dokaze po forumih in pojasnjevala, da se boš potem lahko delala norca iz mene... Mogoče si lahko besede vzameš v razmislek, ali pa naj grejo mimo tebe..., jaz sem tu le en nepomemben člen. V bistvu nimam časa, no, moram otroke poštimat... matilda

10. jan 2008 10:26

Če bi res imela v mislih neko mojo (določeno) kolegico, bi zdajle napisala njeno ime.

Nikoli nisem nikogar provocirala, nikoli se nisem delala norca iz nikogar na Kulinariki.

 

rimljanka

10. jan 2008 11:13

Se strinjam z magnolijo. Normalno, da bomo mame malo premislile, kaj je najboljše za naše otroke, to je materinski čut in je star že tisočletja. Kar se tiče mleka: evo, ker vas je toliko tako sveto prepričanih, da kravje mleko ni nič hudega za dojenčke, se oglaša ena, ki pa ni zdrava gor zrasla, ker so jo silili z mlekom. Na srečo me je mami najprej dojila in nisem dobila alergije na mleko, sem mela pa vedno laktozno intoleranco in po mleku mi je bilo vedno slabo. Moja mami pa seveda ni komplicirala in ker je mleko tako zdravo, sem ga morala vsako jutro pit - in vsako jutro mi je bilo slabo... Ona je pač mislila, da ga ne maram - seveda ga nisem marala, če mi je bilo pa slabo po njem! ko sem končno imela malo več kontrole nad svojo hrano (konec sš) in sem nehala pit mleko zjutraj, se mi je tudi astma recimo čudežno izboljšala (kar je bilo recimo vsem zdravnikom popolonoma logično, ker mleko pospešuje nastajanje sluzi, ki je imamo astmatiki v pljučih več kot preveč...) Ne, svoji punčki pred 1 letom (ali pa 11 meseci, tam nekje pač) NE BOM dala kravjega mleka, pa lahko kompliciram za vaše pojme, kolikor se vam zdi. Če ji to lahko škodi in se temu lahko ognem, ne vem, zakaj bi tvegala, saj gre vendar za mojo punčko! Rojena je julija, septembra gre v vrtec, ta čas vmes pa jo bomo prilagajali na navadno hrano, ne vem, zakaj bi morala to delat že prej. Prebavila pač rabijo svoj čas, da se razvijejo do konca, da dobijo vse potrebne encime, ne bom prehitevala dogodkov, ker mi ni treba. Zakaj ne kravjega mleka in zakaj ja mlečni izdelki? Mlečni izdelki so že delno "prebavljeni", to naredijo za nas baketerije (Lactobacillus acidophilus,...) - zato jih lažje prebavimo, sploh tisti, ki nimamo dovolj encima laktaze, ki razgrajuje laktozo (mlečni sladkor). Tega za nas v večji meri prebavijo tile mali simatikosi, tako da lahko jem jogurt in sir brez problemov, ker pač nimam tako hude intolerance. Kravje mleko je od človeškega zelo drugačno: ima predvsem veliko več nitratov, ki so za dojenčka v taki količini škodljivi, poleg tega ima drugačno sestavo, torej razmerje med maščobami, beljakovinami in sladkorji, pa še drugačne so in jih dojenčki še ne morejo normalno prebavit. Zato kolikor sem jaz brala, spraševala, poslušala,... VSI priporočajo, da pred 1 letom ne damo dojenčkom kravjega mleka. PO dopolnjenem 1 letu pa lahko dobi kravje mleko, najprej razredčeno,kasneje normalno. Mora pa bit polnomastno, o homogenizaciji nam niso nič rekli, da bi morali bit tako ali drugačno, sama veliko lažje prebavljam homogeniziranega in posnetega kot pa nehomogeniziranega. PO domačem mi je žal še vedno slabo, ker je zame pač premočno. Tudi če bi šli v naravo pogledat, jap, kravje mleko ni najbolj primarna hrana za človeka;) Seveda ga lahko jemo, kot še marsikaj drugega, kar na začetku nismo, ampak začnemo počasi, da se telo lepo prilagodi. In ja, v naravi bi mame dojile kar dolgo, v najbolj prvinskih plemenih dojijo pogosto do 4-5 leta. Sama sicer nimam namena tako dolgo dojiti, ker mislim imet več otrok in bi jih rada imela kolikortoliko skup, ampak se mi pa ne zdi nič narobe, če kdo tako dolgo doji in tudi ne mislim, da bi morala nehat dojit samo zato, ker gre mala v vrtec. V gl. trenutno priporočajo dojenje do 1-2 let, do 6 mesecev pa IZKLJUČNO dojenje - od tod tudi nesporazumi. Vem, da se moji punčki lahko kaj zgodi, lahko zboli, lahko jo kasneje avto zbije, lahko ji bo sošolec (po nesreči ali pa ne) vrgel kamen v glavo,... Na to ne morem vplivat (razen da jo naučim, kako se gre čez cesto in da naj koleričnih sošolcev rajši ne izziva), ampak so stvari, na katere lahko vplivam in tu bom pač poskrbela po svojih močeh, da ne bo bolana, alergična ali karkoliže zato, ker se meni ni dalo komplicirat. (če ne drugega, vem, koliko ti alergije same zakomplicirajo življenje... veliko bolj smiselno se mi zdi še tista 2-3 mesece potrpet - če že to jemljete kot neko hudo odpovedovanje, čeprav jaz ne - pa da je potem vse ok ali pa če ni, da imam vsaj čisto vest, da sem naredila vse, za kar sem vedela, da lahko). Napake bom delala, ampak vsaj ne tistih, katerim bi se lahko izognila z danimi informacijami. Skratka ne nalašč. Ne zdi se mi prav noben problem do 1 leta uporabljat svojega mleka za tisto malo pireja, špinače,...kolikor ga tako mali otroček poje. V naravi bi po moje v prve pol leta res bolj malo drugega dobili, v naravi bi začeli, ko bi otrok sam pokazal in verjetno enkrat takrat, ko bi dobil prve zobke... Tak da je po moje na tem dojenju vseeno nekaj, pravgotovo je to najbolj naravna in najboljša hrana zanjo in prav gotovo bi se v naravi dalj časa dojili. Veri

10. jan 2008 11:19

Aja, kar se tiče tega, da ni treba čisto nič komplicirat: mojo mami so puščali samo, ko se je jokala, skratka res niso čisto nič komplicirali. Zdaj se pri dobrih 50ih uči, kako biti sama, da je tega ni več tako strašno strah... Res je zdrava in ji "nič ne fali", sploh super izgleda, ampak veste kaj, ko malo bolj podrobno pogledaš vse te zdrave ljudi, ki so tako zdravi gor zrasli in jim nič ne fali, pa sploh če jih malo bolj poznaš, vidiš, da jih ima dosti kar precej kar globokih ran iz otroštva. In te rane so najbolj grozne, ker človeku onemogočajo ali vsaj zelo otežujejo srečno odraslo življnje... Ja, od daleč nikomur nič ne fali, ker tisto, kar je hudo, večina ljudi skriva v sebi. Za svojo tamalo si pač želim, da ji to ne bi bilo treba. Še vedno pravim, boljše malo preveč ljubezni in skrbi kot malo premalo. Veri

10. jan 2008 11:26

rimljanka je napisal/a:

Če bi res imela v mislih neko mojo (določeno) kolegico, bi zdajle napisala njeno ime. Nikoli nisem nikogar provocirala, nikoli se nisem delala norca iz nikogar na Kulinariki.   [rumenimak] rimljanka

no ne bom komentirala ostalega, ampak mogoče to "neko tvojo (določeno) kolegico" zamenjaj za "ljudi, ki so ti na kulinariki bližje". Tudi z drugim delom se ne strinjam, ampak res ne bom pisala imen (nickov), ker potem bi mogla poiskati še link in nimam časa. Tiste že vedo... Niti ni moj namen tukaj obračunavat s tabo ali komerkoli, zato lep pozdrav matilda

10. jan 2008 11:28

Aja, najbolj zanimivo pa je, da nama vsi pravijo, kako je super, da nič ne komplicirava že pri prvem otroku:) To nama je rekla babica, ki pride na dom, zdravnica in sestra v ZD, skoraj vse prijateljice in navsezadnje tudi moja mami... Držim se stvari, ki so mi logične, ni mi pa težko, mogoče je v tem fora kompliciranja, koliko se ti zato obrne življnje - meni se ne bo prav nič, če dam žlico pireja na stran in ga zmešam s svojim mlekom namesto s kravjim. Se pa zelo strinjam z Nasjo: tiste mame, katerih otroci so zaradi njihovega nekompliciranja imeli kake posledice, tega gotovo ne bojo šle razglašat okoli! Tako da ni samo ta plat medalje, "nič nismo komplicirali, pa je bilo vse ok". Lubijeva babica ni nič komplicirala, pa je imel vsako ljubo leto mehurje od opeklin od sonca, ko je bil z njo na morju in ima še zdaj probleme, da ga strašno hitro opeče, ravno zato, ker se je vsako leto parkrat lupil (odkar sva striktno zelo zelo pazila, pa se mu počasi koža privaja in je boljše). (Če bi to naredila kaka Ronjina babica, bi jo dobila samo na oblačne dneve, pa če bi se usajala do neba;) - ampak se ni za bat, sta obe njeni babici strašna zajca glede sonca;), jo bosta bolj čuvali kot jaz;) Veri Sporočilo je spremenil(a) Veri dne 10. jan 2008 11:30:37

10. jan 2008 14:12

Veri, zelo imaš prav! Poznam na primer osebo, ki bi najverjetneje imela milejšo obliko astme, če ne bi bila v času njenega zgodnjega otroštva močno izpostavljena cigaretnemu dimu. Seveda je nekaj v genih, ampak marsikaj lahko omilimo, kajne? Moj mož ima težave s hrbtenico. Delno so prirojene, delno pa so zagotovo posledica neprimernega rokovanja. Njegovi starši (takrat pravzaprav malokdo) niso znali oziroma vedeli, da z njim morda nepravilno rokujejo, bolje rečeno niso preprečevali nepravilnih vzorcev gibanja (plazenje z nogo spodvito pod ritko - slednje povzroča krivo hrbtenico - takšno plazenje lahko zasledimo v kakšni reklami za plenice). Še danes marsikateri starš premalo ve o tem. Morda tisti, ki se samoiniciativno izobražujejo v tej smeri, nekateri otroci so zaradi nepravilnih vzorcev poslani v razvojno ambulanto, na fizioterapijo in se njihovi starši tam seznanijo s pravilnim rokovanjem (t.i. baby handling). Upam, da jih večina upošteva navodila razvojne pediatrinje. Jaz sem bila zelo vesela, da sva bila poslana tja, marsikdo pa se je boji kot hudič križa. Žal mi je, da partonažne sestre, ki hodijo na dom, nimajo plačanega vsaj še enga ali dveh obiskov na to temo. Vsem mamicam toplo priporočam ogled dvd-ja, ki ga je izdala Vzajemna, mislim da nosi naslov "Telovadba za mamice in dojenčke". veverica Sporočilo je spremenil(a) veverica dne 10. jan 2008 14:14:32

10. jan 2008 15:15

sem prav vesela, da so moji otroci že odrasli (čeprav - če bo sreča dala, se bomo enkrat spet sekirali okrog vnukov). Res je, da medicina napreduje, a zdi se mi, da nikjer ne spreminja doktrin tako hitro kot pri dojenčkih. Celo mamice z dvema otrokoma, s kakšnimi 4 leti razlike vmes, se pri drugem ne morejo posluževati izkušenj od prvega. TO mi je pa le malo čudno. Moja sta bila hranjena tako narobe (po današnjih merilih), da se včasih sprašujem če bo vse v redu z njima. MLadi starši se pač izobražujte čim več - tečajev, posvetovanj in knjig je dovolj, pediatri in patromnažne sestre tudi svetujejo... in delajte tako kot se vam zdi prav. Starši morajo delati tako, da se počutijo kot nekdo ki dela prav. Ko mine nekaj let in človek ni več v stresu glede osnovne skrbi za otroka, pa prav zares ugotovi, da je bilo nekaj skrbi povsem smešnih - ampak to mora vsak izkusiti sam. Lisa

10. jan 2008 16:19

A je tule pink ponk,pejte no na klepetalnico . anaeva