17. feb 2016 12:58
Očitno ne ločiš med nastrojenostjo in realnostjo? No prav, pa naj ti bo; nastrojena sem proti obtoževanju vsepovprek in kar po pravilu pljuvanju po taščah. Zadovoljna?
Zakaj? Ker me je življenje naučilo, da stvari niso nikoli črno-bele, da sta za vsak odnos, bober ali slab, potrebna (vsaj) dva in ker ne morem verjet, kako ženske z lahkoto pljuvate po nekom, ki vam je vzgojil vaše najdražje. Može obožujete, opevate, tisti, ki ga je naredil takega kot je, je pa smet?! Ne pomislite, da boste same nekoč tašče?
In ne, nisem tašča. Ne še in vsaj še 15 let verjetno ne bom. Imam pa taščo, ki ni idealna, tako kot jaz ne. Je kakršna pač je, s tem sem se sprijaznila, tako kot se je ona morala sprijaznit z mano. Jo pa spoštujem in cenim to, kako je vzgojila svojega sina - mojega moža.
Hja, pa od nekdaj mi je bilo samoumevno, da so moji otroci moja skrb in odgovornost, da mi ne straši ne tast in tašča niso dolžni popolnoma ničesar, ne pomoči, ne otroškega varstva, ne stanovanja ali denarja. To je pa zadnja leta očitno malokomu jasno.
Issi