Tortelini

Nujno potrebujem recept za domače torteline.Hvala

ariella

14. sep 2006 14:41

http://www.kulinarika.net/baze/recept.asp?ID=3494 jass

14. sep 2006 14:44

kakšne? Nadevov je milijon, testa so tudi lahko različna, osnovno testo je: 1 jajce na 100 g moke, kar za enega konkretnega človeka več kot dovolj, potem množiš krat število jedcev. Sicer pa so lahko testa tudi iz drugih mok in brez jajc, namesto teh daš vodo, pri koruzni in ajdovi moki, naj bo voda vroča. K navadnemu testu lahko v pol kile moke daš samo 3 jajca, namesto ostalih dveh jajc daš odcejeno in ožeto spasirano špinačo, peso (prej mora bit skuhana, seveda, da jo lahko spasiraš), korenje (isto kot pri pesi), paradižnik, sipino črnilo, kakav, začimbe... In dobiš obarvana testa, ki so krasna! Nadevi so lahko zelenjavni: skutno špinačni je recimo najbolj znan, pa sirovi, pa mesni, pa s pršutom, pa z rakci, pa z bučami, pa... En nadev z bučami (ker je ravno jesen, oz. bo vsak čas) sem poslala sem, nadev mi je ostal od raviolov, pa sem naredila z njim še kruhke, naj te to ne moti, nadev je isti za raviole: http://kulinarika.net/baze/recept.asp?ID=4558 Veri

16. jan 2007 12:18

Meni so se pa totalno sfižili in nimam pojma zakaj. Naredila sem jih s skuto (ena Jamijeva varianta). Ko sem jih skuhala, so vsi izgubili nadev. Eni so se pretrgali točno na kapici, iz drugih je šla masa iz kje drugje. Testo niti ni bilo tanko - sem ga delala na strojček - na 6 (7 je minimalna debelina). Ko sem jih zapirala, sem jih zmočila z vodo, da se je lepo prilepilo. Kaj je napaka? Sonja

16. jan 2007 12:35

Jaz sem jih delala štirikrat v življenju - s tem, da sem jih servirala 3 krat, prvič sem, jasno, fulala. Da je stvar uspela, sem naredila takole. - v nadev sem dala jajce (tudi, če v izvornem receptu to ni pisalo), da je nadev stal skupaj (oziroma, da je držal obliko kroglice) - moji tortelini imajo velikost 8 krat 8 cm, do roba je najmanj 2,5 cm - na eno plast testa položim kroglice nadeva,premažem z vodo ali pa z jacem, pokrijem z drugo plastjo, nato pa najprej blago pristinem okoli nadeva (za to uporabljam eno staro zaponko za dežnik, ker nima ostrega roba, žal v trgovinah nisem našla kake druge plastike s premerom 3 cm) - potem pritisnem še testo povsod drugod - in razrežem torteline na kvadratke z zobatim rezalnim kolescem. Vendelina jr.

16. jan 2007 13:30

No, nekako tako sem tudi sama počela. Ratali so mi ful veliki tortelini, na sredi pa kroglica ni bila pretirano velika. Edino v maso pa nisem dala jajca. Bom probala še z jajcem. Pa še posebej sem pazila na to, da iztisnem zrak iz njih. Sonja

19. jan 2007 3:28

Hm, diling, meni domači tortelin ni še niti en razpadel. Kupljeni pa vedno vsaj kak... Mogoče zvaljaj drugič testo vseeno še malo na debelejše, čeprav ne vem, jaz sem tudi že delala iz tankega. Ampak če ti pada narazen, rajši vzemi debelejše... Predvsem ga dobro pregneti in/ali pusti počivat, to testo mora biti zelo elastično, to dvoje pa pripomore k temu, da se izloči gluten, zato je bolj elastično. Kar si po moje naredila narobe je, da verjetno nisi dobro zatesnila raviolov, oz. si jih tako, da so imeli not še zrak - okoli nadeva NE SME bit nič zraka, morajo bit zatesnjeni, sicer se bo v kropu zrak seveda segrel in kot veš ima toplejši zrak večji volumen, zato se mu bo hotel povečat volumen oz. ker se ta ne bo mogel, bo narasel pritisk v raviolu in reveža bo razgnalo... (hihi, kaj naredi osnovna pV=nRT v kuhinji, hehe:) Grif za to zatesnjenje dobiš zelo hitro, potem so pa ravioli tiktak narejeni:) Nadeve sem delala že svakojake, večinoma nisem dajala not jajca, so nama bolj všeč nadevi brez jajca, sploh je potem nadev (v surovem stanju, seveda) bolj tekoč, če daš še jajce not... Tak da to po moje ni, lahko pa probaš, zgubit nimaš kaj... Velikosti sem pa delala že od polovice zamaška za radensko (res mini, premer 1,5 cm max) do velikosti dlani, taki tortelini za predjed, kjer vsak dobi enega na krožnik, pa polnjeni z dvema nadevoma... Pa le daj jim še eno priliko, jaz sem se totalno zaljubila v njih! Tortelini in ravioli, to so take srčkane zadevice, nadevov je 100, pa vse ostanke lahko porabiš, testo je dokaj poceni, sploh če ga delaš brez jajca, pa igraš se lahko z različnimi testi in nadevi in dobiš lude barvne in okusne kombinacije... Ahhhh, boljše da neham:) Ne, v domače testenine sem res zaljubljena, sploh v polnjene! Taaaaak jih rada delam! Tudi zato, ker so tak prijazne, da vedno ratajo:) in ker jih je tak užitek prčkat... Veri

19. jan 2007 7:06

Veri je napisal/a:

l......................................................................................... ................................................................................................................ (hihi, kaj naredi osnovna pV=nRT v kuhinji, hehe:)...................................... ............................................................................................................ ........................................................................................................... Veri

Veri, pa kdaj ti greš spat ( a nisi slišala, da je noč za spanje ). Presenečen sem pa, da " navadna biologinja " ( kot si se sama imenovala ) pozna plinsko enačbo. Jaz zmeraj pravim, da poznavanje fizike, kemije in seveda biologije v kuhinji zelo koristi. bodi lepo pozdravljena ( pa pojdi prej spat ) ežoj

20. jan 2007 18:10

hihi, ežoj, imaš prav, so me nekaj učili v tem smislu, noč je za spanje, pa to, pa nekak še nisem čisto dojela:) V teoriji še gre, ampak praksa... Če pa je tooooliko stvari za naredit, probat, prebrat (mimogrede, v tisti dve knjigi, tadebeli, saj veš, Pastry cheff, sem se totalno zaljublila! Grem spat ob 6ih, potem pa še berem do pol osmih, ajajaj...) Mislim, to je pa stopnja, ki je ne bom nikoli dosegla, pa če spim samo po 2 uri na dan... Hihi, se strinjam, poznavanje fizike in kemije je povsod zelo dobrodošlo, tako zelo poenostavi vse skup. Veš zakaj, pa si ti niti ni treba zapomnit, ker je itak logično:) Ampak saj to je zelo osnovna enačba, pa še taka luškana je:) A ni? Logična pa še sliši se lepo;) Ja, mam tak bolj čustven odnos do enačb, nekatere mi niso tako všeč in jih vsakič sproti speljujem, ampak tale je pa res cukrček:) Bo pa zdaj baje en prehrambeni kemik razlagal v Delu o kemijskih procesih v kuhinji, bo verjetno zanimivo;) Veri