7. sep 2006 21:45
Petra 1, če (res) poznaš našo tradicionalno kuhinjo, potem bi ne smela napisati, da ni primerna za današnje čase. Večinoma so včasih (na deželi, v mestih je itak živelo le za vzorec Slovencev) jedli zelo zdravo, večino dni: zelje, repa, žganci, štruklji, medle, mešanice in ostale jedi iz zdroba, moke,.....pa seveda krompir, suho sadje,....Kruh se je pekel enkrat na teden, torej se niso prenajedli svežega (ker se ga je tudi preveč pojedlo). Meso je bilo bolj za dodatek in pa, seveda, za tiste in takrat, ki/ko so težko fizično delali. Od zore (ali še prej), do teme.
Zabela je bila skromna, resda večinoma živalskega izvora, saj druge ni bilo. Še po 2. svetovni vojni je bilo olje res samo za solate, pa še to ne vedno.
Kar so si pa ob posebnih priložnostih privoščili, ja pa res bilo obilno, tudi mastno. Bel kruh in potica le ob praznikih, če sploh, meso enako (ni naključje, da je pregovor: Pust, masten okrog ust). Ampak - Pustu je sledil 40 dnevni POST. Ko so, pogosto, celo posodo, v kateri se je sicer kuhalo, spravili, ker je bila mastna. Šele velikonočni žegen je spet prinesel malo obilja na mizo, pa ne za dolgo, spet je bila hrana skromna, vsakdanja.
Danes pogosto praznično obloženo mizo tistih časov predstavljamo kot tradicionalno vsakodnevno prehrano tedanjega časa. Kakšna zmota!
Res pa je, da danes jemo, kot da je vsak dan praznik. In tudi fizično delamo toliko, kot so takrat ob praznikih.
Zapisano velja za velik del Slovenije, morda sta izvzeta Primorska in Prekmurje. Tam je bilo vsaj malo drugače, pa ne prav veliko. So pač njihove naravne danosti drugačne.
Za branja in znanja željne, 2 zanimivi knjigi, pa še receptov iz starih časov polni:
Pavle HAFNER: Ta dobra stara kuha, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982
Ksenija KHALIL: Nwerajska hrana, Zveza kulturnih društev Črnomlej, 1999
rimljanka