3. maj 2012 22:43
Ni mezga, mi temu rečemo kečap. Iz mase pridejo okoli trije litri. Delamo vsako leto. Je packarija, a se splača.
6 kg zrelega paradižnika, tri kg rdeče paprike, podolgovate, dve veliki čebuli, šopek zelenega peteršilja, dva vejici zelenega dela zelene in žličko mletega popra ter 1 dl olja, sol in sladkor po okusu.
Paradižnik, papriko in čebulo očistiš in narežeš na kose, daš vse skupaj kuhat in ko zavre, kuhaš pol ure, potem pustiš, da se ohladi. Potem spasiraš.
Olje daš v posodo, vanjo položiš spasirano maso in kuhaš na zmernem ognju do želene gostote. Masa ne sme močno vreti, po malem naj brbota. Vmes nenehno mešaš. Preden končaš s kuhanjem, soliš in sladkaš, dodaš poper in sesekljan peteršilj ter zeleno. Medve z mamo to maso kuhljava vsaj dve uri, da večina tekočine izpari in da je kečap gost, a še vedno tekoč, da lepo steče iz steklenice s širokim vratom.
Iz te mase nastanejo okoli trije litri kečapa. Še vroče naliješ v stekleničke in jih takoj zapreš. Mi steklenice potem pustimo pd kakšno koco, da se ohladijo, potem pa z njimi na poličko v mamino shrambo.
mamamia
. Ko to samo berem že vidim none nekje tam, na jugu Italije, staro ponucano leseno mizo. zažgane 10l lonce, črno kuhinjo, police pa polne domačih dobrot. Tako je treba ja. Domača mezga uber alles. Letos definitivno pričnem z cumpranjem moje prve ozimnice. Wiiii bo luštno. In veš kaj, ob takšnih nasvetih/pomoči me pa čisto en nič ne skrbi
.
