Malo za hec

1. sep 2012 20:01

Ob smrti Neila Armstronga se kot ljubiteljska moonhoaxerka čutim dolžno, da objavim naslednjo urbano legendo, ki je tako čudovita, da je čisto vseeno, ali je resnična ali ne. Večinoma jo že poznate, tistim, ki jo ne, zavidam, če jo boste brali prvič. Svetovno znana izjava "Majhen korak za človeka, velikanski skok za človeštvo" je imela namreč v nadaljevanju posnetka še stavek "Srečno, gospod Gorsky!", ki si ga komentatorji niso znali razlagati in je bil v večini predvajanj kasneje tudi izpuščen. Tisti, ki so ga slišali, so si ga zaradi hladne vojne, ki je bila takrat na vrhuncu, razlagali kot posmehljivo izjavo za katerega od ruskih kolegov v astronavtskem poslu. Resnica je zelo drugačna, izvira iz časov, ko je bil Neil Armstrong še otrok, in temelji na naslednji zgodbici: Nekega lepega poletnega večera se je mali Neil potikal okrog sosedove hiše, v katere spalnici so bila okna zaradi poletne vročine odprta na stežaj. Smrkavec je prisluhnil pogovoru sosedov, v katerem je soprog nagovarjal ženo, naj mu vendar privošči oralni seks. Žena se je z nekoliko netaktnosti in precej nerazpoloženosti zadrla nanj: "Oralni seks? Oralni seks?!!! Dobil boš oralni seks, ko bo sosedov paglavec hodil po luni!!!!!" No, ne vemo, ali sta gospa in gospod Gorsky gledala prenos, še manj, ali je gospa Gorsky potem izpolnila svoj del obljube, zgodbica sama si pa zasluži objavo in razširjanje v večno Armstrongovo slavo. lp, proxima

3. sep 2012 23:00

Dober. Jaz nisem poznala te zgodbice.

 

 

 

naor

24. sep 2012 18:42

Kaj dobimo, če seksata kmet in kmetica? "Kmečkega otroka." "Kaj pa, če seksata ekološki kmet in njegova žena?" "Nič, ker ekološki kmet ne šprica."

ZOHA

28. sep 2012 6:40

Se Micka in Janez zbudita ob 4. zjutraj v hišici sredi hribovja nekje sredi Slovenije. Pa gre Micka v hlev, da ga bo skidala.

Čez trenutek se zadere: "Janeeeez, a si ti skidal hlev?"

Pa se Janez zadere nazaj: "Neeee, Micka, nisem."

Pa Micka zaključi: "A, pol je bil pa že Pahor tle!"

 

 

pirnica

28. sep 2012 6:44

Prvi dan je preživela v pakiranju vseh svojih stvari v škatle in kovčke.

Naslednji dan je poklicala delavce selitvenega servisa, ki so ji pomagali odpeljati njene stvari.

Tretji dan je sedla za čudovito mizo v sprejemnici in si še zadnjič v soju sveč in romantične glasbe privoščila večerjo. Škampi in kaviar so delali družbo ohlajeni steklenici Chardonnaya.

Ko je počasi zaključila z jedjo, se je še zadnjič sprehodila po vseh prostorih in v vsakem prostoru v votle cevi karnis previdno natlačila ostanke škampov, premazanih z ostanki kaviarja. Popravila je zavese, počistila po kuhinji in odšla. Za vedno.

Malo kasneje je prišel njen bivši mož v spremstvu njegove nove ljubice.
Vse je bilo popolno, urejeno, hiša je bila pospravljena, dišala je po čistoči.

Kasneje, malo po malo, je hiša začela smrdeti. Poskušala sta vse: čistila sta, prala, prezračevala hišo. Nič. Dala sta očistiti vse prezračevalne cevi, tepihi so bili kemično očiščeni, podjetje za uničevanje plesni je pregledalo vse cevi in instalacije po hiši.

Smrad se je samo še stopnjeval.

Ljudje so ju prenehali obiskovati, izgubila sta vse prijatelje. Tudi delavci raznih čistilnih servisov so odklanjali kakršno koli delo v hiši, hišna pomočnica je pobegnila neznano kam.

Nazadnje, ko tudi sama nista več mogla prenašati smradu, sta se odločila hišo prodati in se preseliti. Kljub temu, da sta stalno nižala ceno, hiše nikakor nista mogla prodati. Še več. Vest o >smrdljivi hiši< se je razširila, pa so se je tudi predstavniki nepremičninske agencije začeli izogibati. Na koncu sta vzela oderuški bančni kredit, da sta lahko kupila novo hišo.

Čez kakšen mesec je bivša žena poklicala moža, da ga povpraša, kako je, kako mu gre. Potožil ji je, da ne more prodati hiše, češ da zanj prevelika, da je dobil drugo službo, da se sedaj predaleč vozi v službo...

Potrpežljivo ga je poslušala, nato pa s hrepenenjem v glasu rekla, da hišo zelo pogreša, ker jo nanjo vežejo premnogi lepi spomini in da se je pripravljena odreči delu, ki ji po ločitvi pripada v zameno za hišo. Mož je takoj sprevidel, da bivša žena ne ve za odvraten smrad v hiši in se je takoj strinjal s ceno, ki je znašala manj kot desetino vrednosti hiše, vendar pod pogojem, da pogodbo podpiše še istega dne. Žena se je strinjala in prej kot v eni uri ji je njegov odvetnik dostavil dokumente v podpis...

Naslednjega dne sta bivši mož in njegova nova ljubica s hinavskim, zlonamernim nasmeškom opazovala delavce selitvenega servisa, kako pakirajo njune stvari, ki jih bosta prepeljala v svojo na novo kupljeno hišo.

Skupaj s karnisami za zavese........

 

pirnica

28. sep 2012 6:48

Stari poštar Janez dela svoj zadnji dan pred penzijo. 35 let je zvesto nosil pošto v svojem delu mesta in vsi so ga poznali.

Pri prvi hiši ga je pozdravila cela familija, zahvalili so se mu za dobro delo in podarili so mu bonbonjero.

Pri drugi hiši ga je stari prijatelj povabil na špricer, pogovarjala sta se o starih časih, za spomin mu je podaril lepo sliko.

Pride do tretje hiše, na vratih lepa blondinka samo v spodnjem perilu, skozi katerega se je več videlo kot ne. Pobožala ga po licu, nežno prime za roko in ga popelje v spalnico. Janez doživi najlepši seks v svojem življenju!
Nato ga povabi v jedilnico, mu speče šunko z jajci, ponudi še topel kruh ter pripravi sveži sok iz pomaranč. Nato mu skuha še dobro vročo kavo. Janez dvigne skodelico kave in pod njo vidi zloženega jurja.

Pogleda blondinko in vpraša:
"Poslušaj, kaj takega še v svoji 35 letni karieri nisem doživel. Vse je odlično, seks, zajtrk. vse. Kaj pa pomeni ta bankovec pod skodelico kave?"

"Ah to ..." pravi blondinka, "Veste, zjutraj, preden je mož odšel v službo, sem mu povedala, da imate zadnji dan 35-letne službe in ga vprašala, kaj bi vam lahko dala za spomin in je rekel:

 -Jebi ga, daj mu jurja ...

Ampak zajtrk je bil pa moja ideja!"

 

pirnica

3. okt 2012 3:28

Rekao sam joj: "Dosta, ne mogu više!!! Odlazim od tebe!!!".

Izašao sam napolje i čuo sam pucanj!!!

Ne mogu da vjerujem, ubila se!?

Vraćam se gore u stan, a ona me opet zajebala.....otvorila šampanjac...

 

Nena-morje

3. okt 2012 19:23

danes sem zvedel za tega gospoda pa sem se skoraj poscal od smeha

 

http://www.youtube.com/watch?v=_ZwcXYZenX0

mali kuhar

9. okt 2012 20:46

* Ena izmed življenjskih ugank: kako je mogoče, da dobimo 2 kilograma več, če pa pojemo bonboniero, težko le 200 gramov?

 

* Najboljši način, da pozabiš na vse življenjske tegobe, je, da si obuješ tesne čevlje.

 

* Lepa stran življenja v majhnem kraju je, da če sama ne veš, kaj počneš, to zagotovo vedo drugi.

 

* Nehala sem teči zaradi zdravstvenih težav. Stegna so se mi nenehno drgnila eno ob drugo in povzročila vžig mojih pajkic.

 

* Neverjetno! Če obesiš oblačilo v svojo omaro in ga tam pustiš nekaj časa, se bo skrčilo za dve številki!

 

* Suhljati ljudje me spravljajo ob živce! Še zlasti, ko govorijo stvari, kot npr: "A veš, včasih kar pozabim jesti." Mislim, no, nekoč sem pozabila svoj naslov, dekliški priimek svoje matere in celo svoje ključe. Ampak nikoli še nisem pozabila jesti. Res moraš biti pravi tepec, da pozabiš jesti...

 

* Prebrala sem članek, kjer je pisalo, da so tipični znaki stresa prenajedanje, impulzivno nakupovanje in prehitra vožnja. Pa saj niso resni?! Tako izgleda moj idealen dan.

 

* Poznam skrivnost podjetja Victoria's Secret. Njihova skrivnost je, da se v njihovo perilo ne more spraviti nobena, ki je starejša od 30 let.

 

9. okt 2012 21:11

Prosi dedi svojega vnuka, da mu kupi viagro, njemu je namreč nerodno. Da mu 100 EUR, kar meni, da mora biti dovolj.

Seveda vnuk stvar dostavi in dedi je zadovoljen.

Toda čez nekaj dni zopet sramežljivo prosi vnuka naj mu nabavi viagro. Vnuk je takoj za stvar in dedi mu da denar. Vnuk ves presenečen opomni dedija, da mu je verjetno dal preveč, zadnjič mu ne dal 100 EUR danes pa kar 1100 EUR.  Dedi pravi " Jaz sem dal toliko kot zanjič, tistih 1000 EUR je od babice."