2. mar 2015 19:28
Žena pošlje moža na tržnico, naj kupi kilogram polžev, da bodo imeli za kosilo francosko specialiteto. Mož se odpravi na pot, vendar na poti iz tržnice sreča prijatelja, s katerim se že dolgo nista videla. Po kratkem pogovoru zavijeta v bližnjo gostilno in se ga napijeta.
Pozno popoldan se mož z vrečko polžev vrne domov. Pred vhodnimi vrati zloži polže na tla in pogumno pozvoni.
Žena vsa razjarjena odpre vrata in še preden odpre usta, mož nedolžno pogleda proti polžem in reče:
" No pojdite polžki moji, že tako smo hudimano pozni! "
..............................................................................
Mož z nasmehom hodi za žaro svoje žene.
Znanec pristopi k njemu in mu tiho reče:
- Si pa res čuden. Za pogrebom svoje žene se smejiš, namesto da bi žaloval.
Mož odgovori:
- Kaj pa morem, če je tako lepo. Veš, danes je prvič, da sva šla skupaj ven in se ne kregava.
"Pomembna je pot, po kateri hodiš, in ne kraj, kamor greš." babka1951