5. jul 2006 7:45
Sicer pa po gozdovih OBSTAJAJO turistične peš poti, trim steze, skratka... Vse polno je tega. Jaz tudi na Pohorju recimo hodim po določenih sprehajalnih stezah, pa še strah me ni, da bi se kaj zgubila...
Jernej, kakor vzameš. Jaz pa sem hotela povedat, ko si omenil da v ZDA nekdo lahko preži s puško nate, če se pač sprehajaš po njegovi zemlji. Pri nas pa je še mislenost takšna, da vse lahko, in tudi od lastnikov gozdov in travnikov, da jim nič ne morejo...
Jaz pač povem, akko je pri naši mami, kako je ona vedno jezna, ker ji uni, ki ob petih zjutraj vstanjeo, samovoljno naredijo trim stezo direkt čez travnik. Ki ga je potem težko kositi. Kar pa morda ti samovoljneži sploh ne vejo, da je treba kositi, pa morda še tega ne, da krave jejo seno??? Pa se naša mama krega, pa jih odganja, vsako leto je ob pol sadja, ker ljudje tudi tega ne vejo, da se ga lahko uporabi za žganjekuho...
In kako naj vemo, kdo ne bo uničeval? Kdo ne bo smetil po gozdu? In še vedno trdim, da je katastrofalno, da v svojem lastnem gozdu ne prideš do kostanja. Ker ga nekateri pobirajo že ob štirih zjutraj, potem pa RAZDAJAJO celi žlahti. Pa smo spet tam, ko ga niti ni treba prodat. Je pa poanta tokrat v tem, kolikšne količine česa se odnese ven....
O tem pa govori tudi Atina...
In moj oče gre v naš gozd, ki je ogromen, vsakih nekaj let smrekam odsekat kakšno vejo, da jih vseh ne posekajo, ker bi nekateri radi imeli krasen božič ob naravni smrekci... Uh, natur je boljša od umetne... Ne vejo pa, koliko časa raste, da je tako lepa in velika, da je ravno pravšnja za v dnevno sobo. Za en teden, 14 dni...?